Avtorica v svojem prispevku prikazuje vsestranske stike Josipa Gorupa z Ljubljano, ki je bila v njegovem času
prestolnica vojvodine Kranjske v okviru Avstro-Ogrske monarhije. Ljubljano je spoznal kot gimnazijec, k njej se je
stalno vračal, najprej kot poslovnež in finančnik, kasneje kot mecen in narodni dobrotnik. Financiral je gradnjo
nekaj reprezentativnih stanovanjskih stavb in zgradbe mestnega dekliškega liceja, poimenovane po vzgojno
izobraževalnem društvu Mladika. Podeljeval je štipendije revnim dijakom in študentom slovenske narodnosti. V
znak hvaležnosti mu je mesto Ljubljana v letu 1888 podelilo častno meščanstvo, v letu 1898 je bila po njem
imenovana ulica, ob kateri so stale njegove nove hiše.