Martinovo je, ko se spravljam, da napišem
tale zapis. V Sloveniji, posebej v rajonih, kjer se
tradicionalno prideluje vinska kapljica, se težko
ubeži priložnosti, da na ta dan ne bi nazdravili s kapljico
rujnega. Martinovo je pač praznik, poseben
praznik, in če kdaj, prav na praznik Slovenci radi
trkajo s kozarci. Resnici na ljubo, nekateri k temu
početju ne rabijo za izgovor praznika, ampak lahko
nazdravljajo s polnimi kozarci tudi z bolj praznimi
izgovori. Izgovorov za pitje Slovencem res nikoli ni
zmanjkalo. Kot prepeva domači roker, se ga pije
na žalost, na srečo, na krst in za svečo, pije se ga
zato, da dan prej mine, na laž in na spomine. Toda,
Martinovo gor ali dol, vzrok ta ali oni, odločil sem
se, da tokrat praznik počastim povsem drugače, ne
tako, da pogledam v kozarec, ampak v knjigo, v
prav posebno knjigo – knjigo o alkoholu.