Razprava obravnava maloštevilne slovenske literarne tekste, v katerih se francoska revolucija pojavlja kot motivni, tematski ali formalni element njihove literarno-estetske strukture. V letih 1789—1799 so primer takšnih besedil Linhartova priredba Beuamarchaisove komedije Le mariage de Figaro in »bukovniške« pesmi ljudskih pesnikov; v romantični dobi Prešernova Zdravljica in po 1848 Jenkova nacionalna »himna« Naprej; v obdobju slovenske »moderne« Cankarjeva impresionistična noveleta Spomladanska noč, v letih 1944— 1962 pa Mrakova Revolucijska tetralogija. Analiza teh besedil opozarja, da je bila slovenska literarna recepcija francoske revolucije ne le diferencirana, ampak da se je skozi našteta obdobja tudi močno spreminjala, poglabljala in problematlzirala.