V razpravi je detaljno obdelano plodno in uspešno sodelovanje med Vukom Stefanovičem-Karadžičem, tvorcem nove srbske književnosti in Jernejem Kopitarjem, prvim kustosom dunajske dvorne knjižnice in enim najpomembnejših slovenskih slavistov. Kopitar je aktivno sodeloval in pomagal Vuku pri pripravi prve izdaje »Srpskog rječnika« ter ga seznanil z Goethejem, Herderjem in Grimmom, ki so z njegovo pomočjo prevajali srbske narodne pesmi. Vuk je sodeloval tudi z Leopoldom Rankejem, ko je pripravljal znamenito delo »Die serbische Revolution«, v katerem je prikazal prvi srbski upor. Po smrti sta Vuk in Kopitar počivala na istem dunajskem pokopališču in od tam bila na isti dan leta 1897 prepeljana v domovino.