Namen prispevka je podati realistično oceno bizantinskega ikonoklazma. To je v prvi vrsti teološki spor, ki ima svoje korenine v prvih stoletjih krščanstva. Pomanjkanje virov otežuje raziskovanje vzrokov, ki so v 8. stoletju privedli do izbruha spopada. Za to niso krivi niti izvor cesarja Leona iz vzhodnih provinc, niti Arabci, Judje ali monofiziti, pač pa teološko dobro utemeljen, v starokrščanski tradiciji zakoreninjen odnos cesarja do svetih podob. Drugi del predavanja je posvečen reakciji papežev na ikonoklazem, s sklepom, da v nasprotju z nekaterimi viri in sekundarno literaturo različnih protibizantinskih ukrepov v Italiji ne moremo povezovati z ikonoklazmom.