V letu 2009 smo obeležili 50-letnico smrti Stanka Bloudka, letalskega pionirja, konstruktorja, izumitelja, vsestranskega športnika in graditelja. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje pri razvoju ter konstruiranju smučarskih skakalnic in letalnic doma in v tujini. Tehniški muzej Slovenije je njegovemu življenju in delu posvetil razstavo z naslovom Leteči človek, Stanko Bloudek (1890-1959). Projekt so pripravili v sodelovanju z različnimi institucijami in strokovnjaki za posamezna področja, ki so osvetlili vsa področja Bloudkovega delovanja (šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje). Virtualna razstava pa je nastala v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.

Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije

http://www.sistory.si/sp-arhivi.html

POPIS PREBIVALSTVA LJUBLJANE 1830, original v: Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond LJU 504 Mesto Ljubljana, statistični popisi.

Popis je objavljen na spletni strani: www.sistory.si/popis_prebivalstva_1830.html

Dachauski procesi. Raziskovalno poročilo z dokumenti. Ljubljana 1990

www.sistory.si/monografije.html

Mednarodni znanstveni sestanek Vloga izobraževanja in univerz v modernizacijskih procesih in procesih evropeizacije v deželah srednje in jugovzhodne Evrope, 26. in 27. 11. 2009, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana

Zgodovina vsake meje ima vedno dve plati: tista, ki jo pripovedujejo na eni strani, se vedno razlikuje od različice, ki jo poslušajo na drugi. Meje se, tako kot kraji, spreminjajo v času, oblikujejo in zginevajo. Tiste, ki danes razmejujejo evropske države, so posledica vojn, političnih in diplomatskih dogovarjanj. Toda njihovo simbolično vrednost določa prebivalstvo, ki živi vzdolž njih. Stanje, naklonjeno izmenjavam, ali nasprotno spopadu, je odvisno predvsem od obmejnih družb, od njihovih interesov, da mejo raje kot v zaporo preoblikujejo v prehod. Mejna črta, ki je po prvi svetovni vojni omogočila, da je bil velik del t. i. »iredentističnega ozemlja«, s Trstom, Gorico in Istro, priključen k Italiji, je ustvarila nelagodje med širokimi plastmi slovenskega in hrvaškega prebivalstva, živečega na tem ozemlju, ki je bilo po letu 1918 vključeno v Kraljevino Italijo. Umanjkana pripojitev »celotnega narodnega telesa« k »matični domovini« je povzročila nemir, protest in obžalovanje med skoraj pol milijona Slovenci in Hrvati, ki so ostali v Italiji. Na teh straneh se zvrstijo dogodki in prizori iz zgodovine italijansko-jugoslovanske meje v času med dvema vojnama: v ospredju so usode slovenskih in hrvaških političnih beguncev in begunk, ki so bežali v Jugoslavijo, zatiranje fašizma na meji in iredentistični cilji antifašističnega gibanja, ki je ilegalno delovalo od dvajsetih let dalje do izbruha druge svetovne vojne. Posamezne usode kažejo na pripadnosti in posebnosti slovenske manjšinske družbe, ki je doživela močan ekonomski in družbeni razcvet pred razpadom habsburške monarhije, bila preganjana s strani italijanske države v svojem političnem in institucionalnem pojavljanju. Obenem pa je bila odzivna in sposobna izraziti razprostranjene oblike upora do fašistične oblasti in nacistične okupacije; kljub konfliktnemu političnemu izražanju je bila široko antifašistična. Knjiga pripoveduje o razlogih protiitalijanskega vzdušja, opisuje politično in človeško zaledje načrta jugoslovanske priključitve Julijske krajine, ki je bil prepogosto pojasnjen kot načrt titovske in komunistične prevlade.

1945 – A BREAK WITH THE PAST. A History of Central European Countries at the End of World War Two / 1945 – PRELOM S PRETEKLOSTJO. Zgodovina srednjeevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2008

Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918-1921

Komentirana objava s spremno študijo Petra Ribnikarja Sejnih zapisnikov Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani ter Deželne vlade za Slovenijo, ki sta delovali od 31. oktobra 1918 do 28. februarja 1919 oziroma  28. februarja 1919 do 9. julija 1921. Iz objavljenih zapisnikov (originale hrani Arhiv Republike Slovenije) se vidi ravnanje tedanje slovenske upravne oblasti na upravno-političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju v omenjenem času.

Zapisniki razkrivajo samostojno odločanje Narodne vlade SHS v Ljubljani na vseh področjih narodnega življenja v času obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (29. oktober – 1. december 1918) ter, sicer že precej okrnjeno, avtonomno delovanje Deželne vlade za Slovenijo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Več o tem najdete tukaj

22. in 23. januar 2009, Mestni muzej Ljubljane.

Organizator: Inštitut za novejšo zgodovino.