Gospodarska tranzicija v Sloveniji (1990-2004)

Prehod gospodarstva iz socializma v kapitalizem

NEKAJ ZANIMIVOSTI IN STATISTIKE

NEKAJ ZANIMIVOSTI IN STATISTIKE (Vir: SURS)


- Skupna zaposlenost je še v letu 1991 znašala približno 972 tisoč oseb, nato pa pričela upadati in najnižjo vrednost dosegla v letu 1998 z 881 tisoč zaposlenimi. Po letu 1998 se je znova postopoma zviševala in vrhunec dosegla v letu 2008 z 989 tisoč zaposlenimi.


- Zaposlenost v javnem sektorju se je od leta 1991 do leta 2010 povečala za 41 odstotkov in sicer s 112 tisoč zaposlenih v letu 1991 na 158 tisoč v letu 2010.


- Od leta 1999 do leta 2010 se je delež zaposlenih, ki delajo za določen čas, povečal za dve tretjini.


- Število starostnih upokojencev se je od leta 1991 do leta 2010 povečalo za 62 odstotkov.


- Povprečna mesečna neto plača, ki jo je prejel zaposleni v letu 1991, je znašala 43 evrov, v letu 2010 pa 967 evrov. Med letoma 1991 in 2010 se je tako povprečna mesečna neto plača nominalno povečala za 2144 odstotkov oziroma realno za 79 odstotkov.


- V obdobju od leta 1997 do danes je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo približno 11 odstotkov oseb (največ, 12 odstotkov, v letu 2008).


- Izrazita slovenska posebnost je, da večina ljudi živi v lastnih stanovanjih. V letu 1991 je bilo v zasebni lasti 69 odstotkov stanovanj, po odkupu družbenih stanovanj po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu, izvedenem zlasti v letih 1991–1993, pa se je delež stanovanj v zasebni lasti do leta 2002 zvišal na 92 odstotkov.


- Cene življenjskih potrebščin so bile v letu 2010 v povprečju za 1155 odstotkov višje kot leta 1991.


- V obdobju 1991-2010 se je BDP realno zvišal za 73 odstotkov. Nominalno to pomeni iz 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010.


- Zaposlenost je ves čas zaostajala za rastjo BDP-ja. Posledično je stalno naraščala produktivnost dela kot razmerje med realno rastjo BDP-ja in rastjo zaposlenosti. Tako se je v obdobju 1991–2010 produktivnost dela povečala za 77 odstotkov.


- Leta 1991 je slovensko gospodarstvo izvažalo več kot 80 odstotkov svojega BDP-ja, uvažalo pa več kot 70 odstotkov BDP-ja. Zaradi izgube jugoslovanskega trga se je delež izvoza nato močno znižal in najnižjo stopnjo dosegel leta 1999 z 48 odstotki.


- Leta 2010 je imel izvoz 63-odstotni delež v BDP-ju. Glede na leto 1991 so svoj delež v strukturi BDP-ja najbolj povečale bruto investicije, ki so se realno povečale za 189 odstotkov.


- V obdobju 1995-2010 je država ustvarjala tekoči primanjkljaj, kar pomeni, da njeni prihodki niso zadoščali za pokrivanje odhodkov. Največji tekoči primanjkljaj je bil ustvarjen leta 1995 in to predvsem kot posledica knjiženja transakcij v zvezi z vračilom po vojni odvzetega premoženja.


- Ves čas se je povečevala tudi zadolženost države (konec leta 1994 je bruto dolg znašal 19 odstotkov BDP-ja, leta 2004 27 odstotkov, leta 2009 pa 35 odstotkov BDP-ja).


- Država največ svojih izdatkov namenja za socialno zaščito (leta 2007 je delež izdatkov za socialno zaščito znašal 15 odstotkov, leta 2009 18 odstotkov).  Druga največja skupina izdatkov so izdatki za zdravstvo, tretja pa za izobraževanje.


Delež gospodinjstev, ki so imela v lasti posamezen proizvod, v %


1991 2008
Črno-beli TV 18 6
Pomivalni stroj 11 49
Glasbena hi-fi oprema 10 51
Osebni avto 67 79
Zamrzovalna skrinja 80 81
Radio 78 87
Pralni stroj 93 96
Barvni TV 80 97
Hladilnik 94 98
Osebni računalnik 1993/14 61
Mobilni telefon 2000/22 90

Vir: SURS

Dr. Aleksander Lorenčič


Izdelal:Proselit.net

© 2011 - 2019 Inštitut za novejšo zgodovino· Na prvo stran · Na vrh strani ·