V socialistični Jugoslaviji

Bratsvo in enotnost

Prva leta po drugi svetovni vojni so v novi državi jugoslovanskih narodov potekala v obnovi in ponovni izgradnji v vojni porušene države, udarniškem delu in poletu ter upanju na boljši jutri. Grajena na temeljih socializma je bila Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) od leta 1963 Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) zamišljena kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, Beograd pa je bil kot prestolnica njeno politično-administrativno središče. Vse republike so imele tudi svoje upravne organe. Ideja bratstva in enotnosti se je najbolje zrcalila v paroli Josipa Broza Tita »Čuvajmo bratstvo in enotnost kot zenico svojega očesa«. To je bila ideja, po kateri so poimenovali šole, vojašnice, tovarne ter folklorna in športna društva po vsej Jugoslaviji. Po njej so poimenovali prvo jugoslovansko avtomobilsko cesto od jugoslovansko-avstrijske do jugoslovansko-grške meje, ki je povezala Ljubljano, Zagreb, Beograd, Niš in Skopje.

  • Josip Broz Tito, Koča Popović, sekretar za zunanje zadeve FLRJ, in Joža Vilfan, generalni sekretar predsednika FLRJ, ladja Galeb, 1944. IAB, Legat Koče Popovića.
    Josip Broz Tito, Koča Popović, sekretar za zunanje zadeve FLRJ, in Joža Vilfan, generalni sekretar predsednika FLRJ, ladja Galeb, 1944. IAB, Legat Koče Popovića.
  • Aleš Bebler, ambasador FLRJ v Parizu, in Koča Popović na poti v New York, Pariz 1956. IAB, Legat Koče Popovića.
    Aleš Bebler, ambasador FLRJ v Parizu, in Koča Popović na poti v New York, Pariz 1956. IAB, Legat Koče Popovića.
  • Josip Broz Tito, Koča Popović in Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta na ustanovnem zasedanju neuvrščenih držav, Beograd, 1961. IAB, Legat Koče Popovića.
    Josip Broz Tito, Koča Popović in Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta na ustanovnem zasedanju neuvrščenih držav, Beograd, 1961. IAB, Legat Koče Popovića.
  • Koča Popović in Edvard Kardelj na ogledu rudarsko-topilniškega bazena Bor, maj 1964. IAB, Legat Koče Popovića.
    Koča Popović in Edvard Kardelj na ogledu rudarsko-topilniškega bazena Bor, maj 1964. IAB, Legat Koče Popovića.
  • Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 1)
    Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 1)
  • Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 2)
    Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 2)
  • Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 3)
    Franc Leskošek Luka, inž. Marjan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljana, Vida Tomšič in španski borci čestitajo Koči Popoviću ob imenovanju za podpredsednika SFRJ, 1966. IAB, Legat Koče Popovića. (Stran 3)
  • Novoletna voščilnica Miha Marinka, predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, Blagoju Neškoviću, podpredsedniku vlade FLRJ, 1948. IAB, Legat Blagoja Neškovića. (Stran 1)
    Novoletna voščilnica Miha Marinka, predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, Blagoju Neškoviću, podpredsedniku vlade FLRJ, 1948. IAB, Legat Blagoja Neškovića. (Stran 1)
  • Novoletna voščilnica Miha Marinka, predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, Blagoju Neškoviću, podpredsedniku vlade FLRJ, 1948. IAB, Legat Blagoja Neškovića. (Stran 2)
    Novoletna voščilnica Miha Marinka, predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, Blagoju Neškoviću, podpredsedniku vlade FLRJ, 1948. IAB, Legat Blagoja Neškovića. (Stran 2)
  • Vlak Bratstva in enotnosti. Od 1961 do 1989 je vlak vsako leto vozil na relaciji Maribor–Kraljevo v znak spomina in hvaležnosti za gostoljubje, ki so ga prebivalci Srbije izkazali Slovencem, izgnanim med drugo svetovno vojno. Med njimi jih je okoli 7.500 našlo zatočišče v Kraljevu. IAB, Zf.
    Vlak Bratstva in enotnosti. Od 1961 do 1989 je vlak vsako leto vozil na relaciji Maribor–Kraljevo v znak spomina in hvaležnosti za gostoljubje, ki so ga prebivalci Srbije izkazali Slovencem, izgnanim med drugo svetovno vojno. Med njimi jih je okoli 7.500 našlo zatočišče v Kraljevu. IAB, Zf.

Slovenska šola v Beogradu

Na predlog Slovenskega kulturno-prosvetnega društva France Rozman Beograd je bila 3. aprila 1945 kot osnovna šola št. 34 ustanovljena štirirazredna slovenska osnovna šola Ivan Cankar. Pouk je bil v slovenskem jeziku in po slovenskem učnem načrtu in programu. Dopolnjeval ga je srbohrvaški jezik: v 2. in 3. razredu po tri ure, v 4. pa štiri ure. S sklepom srbskega izvršnega sveta 28. februarja 1964 so nepopolno osnovno šolo Ivan Cankar v Beogradu ukinili kot samostojno ustanovo. Poslanstvo je nadaljevala kot slovenski oddelek osnovne šole Petar Petrović Njegoš.

  • Vpisnica učencev od 1. do 4. razreda slovenske Osnovne šole Ivan Cankar od šolskega leta 1944/45 do 1952/53. IAB, OŠ Ivan Cankar.
    Vpisnica učencev od 1. do 4. razreda slovenske Osnovne šole Ivan Cankar od šolskega leta 1944/45 do 1952/53. IAB, OŠ Ivan Cankar.
  • Najbolj znana zbirka otroških pesmi Otona Župančiča Ciciban, prvič izdana leta 1915. Izšla je pri Novem pokolenju leta 1949. IAB, ZŠT ŽJ.
    Najbolj znana zbirka otroških pesmi Otona Župančiča Ciciban, prvič izdana leta 1915. Izšla je pri Novem pokolenju leta 1949. IAB, ZŠT ŽJ.
  • Ivan Čargo, Oton Župančič, 1929. Ivan Čargo je bil slovenski slikar, ilustrator, scenograf in karikaturist. IAB, Pf G.
    Ivan Čargo, Oton Župančič, 1929. Ivan Čargo je bil slovenski slikar, ilustrator, scenograf in karikaturist. IAB, Pf G.

Kazalište - Pozorište - Gledališče - Teater

Režiser in arhitekt Bojan Stupica je bil pobudnik in prvi umetniški vodja Jugoslovanskega dramskega pozorišta (JDP), ki ga je ustanovil leta 1947. Postavil je temeljni programski koncept. Projektiral je tudi stavbo gledališča Atelje 212, ki ga je ustanovil leta 1956 in bil eden njegovih prvih ravnateljev. Leta 1969 je zgradil drugi oder JDP, Novi teatar, ki od njegove smrti leta 1970 nosi njegovo ime. Istega leta je bila ustanovljena tudi nagrada Bojana Stupice, ki jo podeljujejo kot najvišje priznanje za režijo.

S prodorom avantgardnega gibanja v Evropi leta 1967 so v Beogradu prvič organizirali Beogradski internacionalni festival BITEF. Na njem so redno sodelovala tudi slovenska gledališča, v raznih koprodukcijah pa tudi posamezni slovenski režiserji in igralci. Med nagrajenimi predstavami so bile tudi slovenske.

  • Bojan Stupica na gostovanju s člani ansambla Jugoslovenskog narodnog pozorišta in predstavo Dundo Maroje, ki je veljala za enega največjih režiserskih dosežkov tistega časa, ZSSR, 1956. IAB, Lf Jovan Ćirilov.
    Bojan Stupica na gostovanju s člani ansambla Jugoslovenskog narodnog pozorišta in predstavo Dundo Maroje, ki je veljala za enega največjih režiserskih dosežkov tistega časa, ZSSR, 1956. IAB, Lf Jovan Ćirilov.
  • Stevo Žigon, igralec in režiser, na gostovanju s člani ansambla Jugoslovenskog narodnog pozorišta. Prelomni trenutki njegove kariere so bili povezani z Bojanom Stupico, ZSSR, 1956. IAB Lf Jovan Ćirilov.
    Stevo Žigon, igralec in režiser, na gostovanju s člani ansambla Jugoslovenskog narodnog pozorišta. Prelomni trenutki njegove kariere so bili povezani z Bojanom Stupico, ZSSR, 1956. IAB Lf Jovan Ćirilov.
  • Pismo Ljubomirja Draškića, režiserja, posmrtno naslovljeno na Bojana Stupico. Ko je režiral predstavo Škrlatni otok Mihaila Bulgakova (1972), se je Draškić spominjal dela Bojana Stupice v predstavi Molièr Bulgakova leta 1938, ki jo je Koroščeva cenzura umaknila s sporeda Narodnog pozorišta. Škrlatni otok je bil posvečen Bojanu Stupici, Beograd, 1972. IAB, Atelje 212.
    Pismo Ljubomirja Draškića, režiserja, posmrtno naslovljeno na Bojana Stupico. Ko je režiral predstavo Škrlatni otok Mihaila Bulgakova (1972), se je Draškić spominjal dela Bojana Stupice v predstavi Molièr Bulgakova leta 1938, ki jo je Koroščeva cenzura umaknila s sporeda Narodnog pozorišta. Škrlatni otok je bil posvečen Bojanu Stupici, Beograd, 1972. IAB, Atelje 212.
  • Plakat za predstavo Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Maša v a-molu (Danilo Kiš) v režiji Ljubiše Ristića, nagrada Grand Prix 15. BITEFA-a, 1981. IAB, BITEF.
    Plakat za predstavo Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Maša v a-molu (Danilo Kiš) v režiji Ljubiše Ristića, nagrada Grand Prix 15. BITEFA-a, 1981. IAB, BITEF.
  • Ksenija Mišič kot Margareta in Janez Škof kot Faust v predstavi Faust Drame SNG Maribor v režiji Tomaža Pandurja (foto Anđelo Božac). Predstava je osvojila Veliko nagrado Mire Trailović 24. BITEF-a 1990, Maribor. IAB, BITEF.
    Ksenija Mišič kot Margareta in Janez Škof kot Faust v predstavi Faust Drame SNG Maribor v režiji Tomaža Pandurja (foto Anđelo Božac). Predstava je osvojila Veliko nagrado Mire Trailović 24. BITEF-a 1990, Maribor. IAB, BITEF.