Čas od srede 18. do začetka 19. stoletja je prinesel deželam pod habsburško oblastjo državno-politično ureditev s pomembnimi zakonskimi, kulturnimi in družbenimi spremembami. Cesar Jožef II. je izvajal velikopotezne reforme s ciljem sprememb družbenega sistema.
Leta 1718 je prešel Zemun pod habsburško oblast, leta 1749 so ga kot svobodno mesto izločili iz Vojne krajine in leta 1751 oblikovali magistrat. Po letu 1918 je pripadal Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1934 pa je spadal pod Beograd. V 18. in 19. stoletju je bil pomembna postojanka na kopenski trgovski poti med Dunajem in Carigradom ter tako postal pomemben trgovski center in živahno mesto.
V najstarejšem fondu Istorijskega arhiva Beograd, Magistrat Zemun, so ohranjeni številni dokumenti o slovenskih mestih in njihovih prebivalcih. Eden od najstarejših dokumentov je iz 18. stoletja in se nanaša na pomoč prebivalcem Celja.
Handbuch aller unter der Regierung des Kaisers Joseph des II. für die k. k. Erbländer ergangenen Verordnungen und Gesetze in einer Sistematischen Verbindung enthält die Verordnungen und Gesetze vom Jahre 1780. bis 1784. Erster Band. Wien. 1785 (Priročnik uredb in zakonov, sprejetih v času vladanja cesarja Jožefa II. za c.-kr. dedne dežele. Vsebuje uredbe in zakone od leta 1780 do 1784. Prva knjiga, tiskana na Dunaju, 1785). IAB, ZM. 
Na območju Zemuna zbrana pomoč za prebivalce Celja, ki so utrpeli veliko škodo zaradi požara, v višini 12 gld in 30 kr. IAB, ZM. 
Poročilo, poslano zemunskemu magistratu o podelitvi privilegijev Ferdinandu Dohanneuju in Mathiasu Pogatschniku, obema iz ljubljanskega okrožja, za njune izume za dobo petih let, 1822. IAB, ZM. 
Tiskano poročilo, poslano zemunskemu magistratu o prihodkih in odhodkih Vojaškega invalidskega doma na Ptuju, 1823. IAB, ZM. 
Družinsko drevo družine Plautz (Plavc), 1625–1840, nastalo po letu 1840. Dve stoletji je družina Plavc živela in delovala v Železnikih, v začetku 19. stoletja se je preselila v Ljubljano, nato pa so se spet preselili in so živeli v Zemunu. IAB, Pf Plauc. 
Anton Globočnik, K. K. Bezirksvorsteher und Ritter des Franc-Josef-Ordens, Der Berg- und Hammerwerksort Eisnern (Anton Globočnik, okrajni predstojnik in vitez Franc-Jožefovega reda, Železniki, tiskano v Ljubljani, 1867). IAB, Pf Plauc. 
Družinska hiša Plavčevih v Železnikih, Slovenija (danes Muzej Železniki, Plavčeva hiša). IAB, Pf Plauc.