Temeljne predstave, ki jih imajo Slovenci o svoji zgodovini in ki — če
odmislimo avtohtonistične teorije — povezujejo njene začetke
z naselitvijo Slovanov, oziroma običajneje že kar z naselitvijo Slovencev in s Karantanijo, so se
začele oblikovati v času, ko so se Slovenci konec 18. stoletja začeli oblikovati kot narod. To
seveda ni naključno, kajti oblikovanje novega, nacionalnega pogleda na zgodovino
je bilo sestavni del njihovega narodnega oblikovanja. Z vzpostavitvijo nacionalne
zgodovine, ki je segala v čas kralja Sama in karantanskih knezov so Slovenci dobili
enega svojih najpomembnejših identitetnih sider in
hkrati enega od najpomembnejših sredstev za svojo narodno
legitimacijo, emancipacijo, integracijo in nenazadnje tudi za zamejitev nasproti drugim (narodom).