Razglasitev Češkoslovaške oktobra 1918 ni povzročila revolucionarnih sprememb zgolj v političnem, socialnem in ekonomskem, ampak tudi v verskem življenju države. Štirinajst mesecev kasneje je bila ustanovljena nova češkoslovaška nacionalna cerkev, ki je združevala nacionalno orientiranost, gibanje reformiranih klerikov, husitsko tradicijo in protest zoper katoliško Cerkev. Država je novoustanovljeno cerkev podpirala, v njej je namreč videla primerno izbiro za dobrega če- škoslovaškega državljana. Obenem je ustanovitev nove cerkve povzročila nasilno množično spreobračanje in številne lokalne spore. Prispevek se bo osredotočal na verske in nacionalne identifikacije in njihova spreminjanja v ostravski regiji, tj. v industrijskem območju (središču češkoslovaške težke industrije) na etnični meji in obenem talilnem loncu različnih nacionalnosti (Čehov, Poljakov, Nemcev in Judov). Analizirala bova odnose med razredom, versko in nacionalno identifikacijo delavcev. Poskušala bova razjasniti psotopek spreobrnitve in motive zanjo, kakor tudi družbene vloge, ki so jih imele. Poseben poudarek bo namenjen spreobrnitvam med delavsko populacijo v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. V najini analizi bova izhajala iz konverzijskih zapisnikov in popisov iz 1921 in 1931.