Politične meje se, kolikor je le mogoče, naslanjajo na naravne, zlasti orografske in hidrografske meje. Čeprav je reka v smislu vodotoka izvorno naraven pojav, je mejna reka s pridobitvijo razmejitvene funkcije povsem družbeno dejstvo. Podobno kot za Slovenijo to velja, ponekod še bolj izrazito, za reke po svetu in v Evropi, kjer ta fenomen ponekod že sistematično raziskujejo. V prispevku podajamo sistematičen pregled mejnih rek za ves planet, posamezne celine in tudi posamezne države, pri čemer izpostavljamo tiste, kjer je delež rečnih mej od celotne dolžine njihovih državnih mej največji. Mejne reke analiziramo z vidika njihovih dimenzij, stopnje preoblikovanosti po človeku in pomembnejših geografskih pojavov ob in na njih, kot so velika mesta, mostovi, hidroelektrarne, akumulacijska jezera, rečna pristanišča. Razvrščamo jih z vidika velikosti državnega ozemlja, temeljnih naravnih značilnosti (gorski tok, srednji tok, nižinski tok), podnebnih pasov in gostote poseljenosti vzdolž njih. Podajamo tudi pregled sodobnih in zgodovinskih najbolj znanih mejnih sporov vzdolž rek po svetu, pri čemer je lahko mejna reka le prizorišče dogajanj ali pa predmet meddržavnega spora, ki je prerasel v oborožen spopad.