Prispevek zadeva vprašanje slovenskega meščanstva v devetnajstem stoletju. Problematiko definiranja meščanstva, kot posebne družbene skupine, poskuša razrešiti z vpeljavo Habermasovega koncepta, tako imenovane »meščanske javnosti«. Tu ne gre za preprosto aplikacijo že obstoječe teorije, saj specifika avstrijskega prostora tega ne dopušča. Praktična analiza je postavljena v analizo slovenskega liberalnega periodičnega tiska. Pri čemer je kritično ovrednoten že sam koncept liberalen. Analiza je podrejena specifiki prostora. Pri tem se delo opredeljuje o izvoru slovenskega meščanstva, posledicam izvora ter o narodnem vprašanju. Delo analizira razmerje med družbeno skupino, katere osnovna lastnost je provincialnost in vršitev javne kritike