Cerkev sv. Krištofa na ljubljanskem polju zunaj mesta se prvič omenja leta 1476. Prispevek ugotavlja in
spremlja preobrazbe njene stavbne podobe in opreme skozi stoletja. Prvič je bila pomembno predelana leta 1508—1509, ko je stavbar Peter Bezlaj posta vil nov prezbiterij in dva oltarja. V letih 1688—1689 je dobila novo ladjo, ki
jo je začel graditi Marcello Ceresola in nadaljeval Francesco Ferrata, nato so v letih 1707—1708 postavili še nov
prezbiterij, ki ga je verjetno zasnoval Carlo Martinuzzi. Ladjo je v letih 1740-1741 obokal stavbenik Maček.
Cerkev je tedaj imela vsaj dva kamnita oltarja (enega je 1696 izdelal Mihael Kuša), okoli 1765 pa j e dobila lesen
veliki oltar s sliko Antona Cebeja. Zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča so leta 1958 cerkev podrli. Nekaj
kosov opreme se je ohranilo v Plečnikovi cerkvi sv. Cirila in Metoda.