Na prelomu let 1918/1919 so slovenska politika in slovenski organi državne oblasti oblikovali
prepoznaven odnos do vprašanja družbene in politične vloge ter značaja oboroženih
sil. Narodna vlada SHS v Ljubljani in tedanje slovenske politične stranke so njihovo vloge
videle v zagotavljanju stabilnih varnostih razmer ter v reševanju vprašanja slovenskih narodnih
mej. Že v času obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (29. oktober-1. december
1918) so na tedanje oborožene sile gledali kot na enote jugoslovanske vojske, vendar so
obenem pisali tudi o slovenski narodni vojski. Po oblikovanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev 1. decembra 1918 pa so oborožene sile na Slovenskem razumeli v smislu jugoslovanskih
oboroženih formacij. Vsi tedanji slovenski državnopolitični dejavniki so se zavzemali
za uveljavitev modernega, protimilitarističnega duha nove armade. Kot družbeni in politični
dejavnik, ki odločilno varuje življenjske narodnodržavne interese, naj bi nova armada
temeljila na humanih, pravičnih in korektnih odnosih med častniki in vojaki.