Avtor prispevka analizira polemiko, ki se je razvnela ob koncu osemdesetih in v začetku
devetdesetih let 19. stoletja, še posebej pa v letih 1892-1893, po izidu slovenskega prevoda
mladinskega dela Cuore (Srce) italijanskega pisatelja Edmonda De Amicisa. Okrog knjige
(katere prevod je bil izrazito prilagojen avstrijskim družbeno-političnim razmeram) so se
lomila kopija med uveljavljenim teologom in urednikom Rimskega katolika Antonom
Mahničem, ki je zelo kritično ocenil to delo, in zagovorniki te knjige, katerih najbolj glasna
predstavnica je bila mlada tržaška učiteljica Marica Nadlišek, mama Vladimirja Bartola.
Polemika se ni dotaknila zgolj vsebine knjige, ampak tudi umetniške svobode in ženskega
vprašanja. Nenazadnje je imela tudi elemente ideološkega spopada, v katerem sta se znašla
dva tipična predstavnika slovenskega kulturnega boja: liberalni učitelj (učiteljica) in katoliški
duhovnik.