Štajerski državnozborski poslanec Lavoslav Gregorec je od začetka svoje poslanske
kariere (1887) v državnem zboru večkrat zagovarjal idejo "narodne avtonomije", ki naj bi jo
dosegli s sprejemom izvršilnega zakona k členu XIX. državnega temeljnega zakona iz 21. 12.
1867. V državnem zboru je idejo narodne avtonomije podrobneje zagovarjal v govoru 3.
maja 1887 in nato 17. aprila 1890. Spet jo je obnovil v času velike "jezikovne razprave"
marca in aprila 1898, ki jo je spodbudila Thunova vlada. Svojo idejo je konkretiziral v obliki
osnutka "jezikovnega zakona za zašito nacionalnih manjšin", ki ga je državnemu zboru
predal 16. decembra 1899. Njegov predlog je eden izmed najzanimivejših poskusov za rešitev
jezikovnega in nacionalnega vprašanja v času naraščajočih nacionalnih konfliktov v Avstriji.