Avtor prikaže izvor in šolanje Mihaela Tiffernusa (1488/89—1555) na dunajski univerzi. Tiffernus je 1525 postal učitelj in mentor Krištofa Wurttemberškega. To mentorstvo se je nato spremenilo v prijateljstvo in trajalo vse do Tiffernusove smrti. Predvsem pa želi avtor prikazati Tiffernusovo zapuščino. Opozori nas na njegovo knjižnico, ki je štela prek 350 zvezkov, kakor tudi na njeno usodo. Podobno je prikazan razvoj in usoda štipendije »Stipendium Tifferniticum«, ki je bila ustanovljena iz zapuščine Mihaela Tiffernusa.