Meni

Dok. št. 183
Izjava liberalno usmerjenih kulturnih in znanstvenih delavcev za takojšnjo združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo, objavljena 23. novembra 1918323

Podpisani duševni delavci slovenski, svesti si resnosti sedanjega položaja svoje domovine, se izrekamo eno dušno za takojšnje popolno politično ujedinjenje države SHS. z državo srbsko, odklanjajoč vsakršno separatistično politično stremljenje kot kvarno Jugoslaviji, slovenskemu plemenu pa naravnost pogubno.

Nasilje, ki ga mora trpeti naš obmejni rod od tujcev na zahodu, severu in vzhodu, neovirano samolastno prestavljanje mejnikov nam v škodo nam kaže žalostno nazorno sliko samoslovenske onemoglosti. Govori ne premaknejo naših meja niti za seženj naprej, izjave nam ne pridobe niti pedi naših tal, besedni protesti nam ne rešijo niti ene slovenske duše tujega jarma. Do čina se ne moremo povzpeti, kakor da v naši krvi ni one najsvetejše kapljice: kapljice, ki jo vsak zaveden in zrel narod svojevoljno prelije za svojo svobodo … Edini rod, ki ima danes, na slovanskem jugu voljo in moč, organizirati naše sile za uspešen odpor, vzpostaviti našo oblast na vsem našem narodnem ozemlju in priboriti našim zahtevam veljavo pred svetom, je srbski rod. Kako dolgo? Ako ne izvedemo brez odloga najtesnejšega ujedinjenja s Srbi, preti Slovencem notranji razkroj, slovenskemu teritoriju razkosanje, ki ga sami ne bomo mogli zabraniti.

Upoštevamo in spoštujemo vsako odkrito svetovno naziranje, vsakemu poštenemu prepričanju priznavamo pravico, da se prosto uveljavlja, zavračamo pa najodločneje nepremišljeno izigravanje političnih gesel, ki bi utegnila v tej usodni dobi narod begati in ga odvračati in odvrniti od glavnega cilja, ki je: močna, na zunaj in navznoter enovita, svobodna ter bogato razvita država vsega jugoslovanskega naroda. To je danes prva, vitalna potreba, suprem alex, kateri se morajo brezpogojno ukloniti vsi pomisleki. Tudi vladna oblika je za interim teh izjemnih časov postranskega pomena, ker bo imela o končnoveljavnem ustroju nove države svojo besedo konstituanta. Ali more narod sploh omahovati, ko se mu je odločiti: ali za samostojno nemoč, ali za skupno jakost?

dr. Matija Ambrožič, Jos. Breznik, Anton Debeljak, Lojze Dolinar, Ivan Franke, prof. v pok., Engelbert Gangl, Maksim Gaspari, Tone Gaspari, Flor. Golar, dr. Pavel Grošelj, Igo Gruden, arhitekt Hilbert, dr. Fran Ilešič, R. Jakopič, Ivana Kobilca, Dana Koblarjeva, Juš Kozak, dr. Alojzij Kraigher, dr. R. Krivic, Ant. Koželj, dr. Ivan Lah, Vladimir Levstik, Anton Melik, Anton Mikuž, dr. Rudolf Mole, dr. Fran Novak, profesor dr. Jos. C. Oblak, dr. Nikolaj Omerza, Anton Pesek, M. Pugeli, dr. Franc Ramovš, Mihael Rožanc, Henrik Smrekar, M. Sternen, Nikolaj Štritof, Milan Šuklje, Al. Tavčar, dr. Iv. Tavčar, Fran Tratnik, I. Vavpotič, dr. Miljutin Zarnik, Ivan Zorman, Peter Žmitek, Oton Župančič.

Opombe

323. Slovenski narod, leto LI, št. 278, Ljubljana, 23. 11. 1918, Izjava duševnih delavcev.