Podpis Daytonskega mirovnega sporazuma je za Bosno in Hercegovino (BiH) pomenil zaustavitev vojne na njenem ozemlju ter postavil temelje za razvoj v demokratični smeri. S sporazumom je mednarodna skupnost vzpostavila okvire novi demokratični ureditvi v BiH, ki so slutili kot osnova za začetek demokratizacije. Ta je specifična ker: 1. je vzpostavitev političnega sistema in delovanje političnih institucij vsiljeno s strani mednarodne skupnosti, ki je zanemarila specifiko bosanske multikulturne in večverske družbe; 2. je prisotna močna razcepljenost družbe na nacionalni osnovi, kar hromi delovanje političnih institucij; 3. je zaradi nedavne vojne država v težkem ekonomskem in socialnem položaju. Deset let po podpisu sporazuma je očitno, da demokratizacijo BiH ovira (tudi) sama vsebine sporazuma. Posledično so v zadnjem času vse glasnejše in resnejše debate tako na nacionalni kot mednarodni ravni o nujnosti spremembe oz. nadgradnje Daytonskega mirovnega sporazuma. Samo tako bi lahko BiH omogočili uspešno konsolidacijo demokracije in gospodarski razvoj ter jo pripravili na evroatlantske integracije in konkuriranje ostalim demokratičnim državam Evrope.