logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Arhivski viri

/

Narodna in študijska knjižnica

Jadranska banka v Trstu

Zapisnik sej upravnega sveta: 29.oktober 1905 – 1. december 1912

Leto:1912
Založnik(i):Narodna in študijska knjižnica (Odsek za zgodovino), Trst
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Jadranska_banka_v_Trstu_Zapisnik_sej_upravnega_sveta_29.10.1905-1913.pdf
Velikost:92.02MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Jadranska banka je bila ustanovljena na občnem zboru v prostorih Slovanske čitalnice v Narodnem domu v Trstu v nedeljo, 29. oktobra 1905. Od tega dne naprej je Jadranska banka predstavljala denarni zavod velikega pomena za slovenski gospodarski svet , saj predstavlja drugo slovensko bančno ustanovo, pred njo je leta 1900 bila ustanovljena le še Ljubljanska kreditna banka. Delnice so odkupili slovenski in hrvaški denarni zavodi, pri odkupu pa so se jim pridružili tudi vidni gospodarstveniki in politiki. Prvi upravni svet banke, ki je štel enajst članov, so sestavljali: vitez Ante Vuković, državni poslanec in posestnik iz Trsta (predsednik), dr. Gustav Gregorin, odvetnik iz Trsta (podpredsednik), Ante Bogdanović, trgovec iz Trsta, vitez Tomaž Cossovich, tržaški ladjar, dr. Radoslav Kvekić, državni poslanec in odvetnik v Trstu, Ivan Gorjup, veljak Edinosti in posestnik na Opčinah pri Trstu, Gracijan Stepančič, trgovec iz Trsta, dr. Fran Urbanić, profesor v Zagrebu, Ivan Hribar, slovenski politik in ljubljanski župan, Tomaž Stipanović, ravnatelj banke na Reki (Rijeka) in Ladislav Pečanka, ravnatelj banke v Ljubljani. Poleg osnovnega bančnega poslovanja so upravitelji Jadranske banke igrali veliko vlogo v gospodarskem življenju in preko banke širili svoje interese: posegali so v špedicijske posle (Trgovska in špedicijska družba Balkan), industrijo (Pivovarna Adria v Senožečah), pomorstvo (Paroplovna družba Dalmatia, Delniška ladjarska družba Oceania) in zavarovalništvo (Zavarovalnica Atlanta). Skupaj s Tržaško posojilnico in hranilnico ter Trgovsko-obrtno zadrugo je Jadranska banka ustanovila Hotelsko delniško družbo Grljan-Miramar. Do izbruha prve svetovne vojne je Jadranska banka razširila mrežo svojih podružnic, te so bile v Opatiji, Ljubljani, Kotorju, Metkovićih, Dubrovniku, Zadru, Splitu, Šibeniku in tudi na Dunaju. Po koncu prve svetovne vojne se je banka razdelila na dvoje, saj je velik del ozemlja, na katerem je delovala, pripadel Kraljevini Italiji, obstala pa je tudi bančna ustanova na jugoslovanskem ozemlju. V Jugoslaviji je banka poslovala vse do začetka druge svetovne vojne, v Italiji pa je leta 1923 najprej prišlo do nacionalizacije (banko so večinsko prevzele italijanske banke), nato pa do zloma v letu 1927. Jadranska banka je v Trstu poslovala dobrih dvajset let in na tem prostoru pustila močan pečat. V času pred prvo svetovno vojno lahko opazujemo podobo izredno uspešne banke, ki se je uveljavila ne samo v Trstu, temveč tudi na Hrvaškem in v Dalmaciji, svoje interese pa je širila v samo osrčje avstroogrske monarhije. Povojna leta banki niso bila naklonjena, saj je poslovala v nenormalnih razmerah, ki so bile uperjene proti slovenskim inštitucijam, s tem pa tudi proti enemu izmed stebrov slovenske prisotnosti v tedanji Julijski krajini, Jadranski banki. Milan Pahor
Metapodatki (7)