V članku s pomočjo analize primarnih virov obravnavamo delovanje Podkomisije za promocijo in zaščito človekovih pravic od leta 1979 do leta 2006, ko podkomisija preneha delovati. Podkomisija, ki je bila del sistema OZN, je igrala pomembno vlogo v mednarodni skupnosti na področju zaščite manjšin, predvsem pri postavljanju te tematike na agendo mednarodne skupnosti, pri spodbujanju strokovne razprave o manjšinah in razdelave vsebinskih polj njihove zaščite, pri spodbujanju izobraževanja o manjšinah na najširši ravni in spodbujanju držav k ratifikaciji relevantnih mednarodnih dokumentov. V delovanju podkomisije smo prepoznali tri temeljne smeri delovanja: (i) oblikovanje standardov, (ii) deklaratorne pozive in (iii) akademsko raziskovanje, ki dolgoročno lahko vodi v (so)oblikovanje standardov manjšinske zaščite. Ugotavljamo tudi, da se je v proučevanem obdobju zaščita manjšin uveljavila kot ustaljena norma, če uporabimo termin Mervyna Frosta, sistem OZN pa (še) ni izoblikoval celovito opredeljenega sistema, ki bi ga uporabljali za zagotavljanje zaščite manjšin. Temu so namenjene tudi nadaljnje institucionalne reforme po letu 2006, v katerem je podkomisija zadnjič zasedala in ki so iztočnica za pregled njenega dela od leta izida Capotortijevega poročila do tedaj.