logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Memorija in/ali spomin? Raziskovalni trendi in pojmovanje zagate

Avtor(ji):Marija Jurić Pahor
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.)
Leto:2007
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Vir(i):Razprave in gradivo, 2007, št. 53-54
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:memorija, spomin, spominjanje, komunikativna memorija, kulturna memorija, generacija, transgeneracijska transmisija taboriščne izkušnje
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-53-54.pdf
Velikost:17.58MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file402
Odpri
Prenesi
Opis

Diskurz o memoriji in spominu doživlja v zadnjih dveh desetletjih pravi razmah. Razvil pa se je tudi v prednostni kraj interdisciplinarnega raziskovanja, na katerem se križajo, spodbujajo in zgoščajo različna vprašanja in interesi: kulturološki, naravoslovni in informacijsko-tehnološki. Vse bolj očitno postaja, da sta memorija in spomin pojava, ki ju nobena znanstvena disciplina ne more reklamirati le zase, pa tudi to, da omenjeni kategoriji nista sinonimni, kar pomeni, da ju ne gre enačiti ali izenačevati. Razloček med memorijo in spominom avtorica obravnava s pomočjo aktualnih psiholoških in psihoanalitičnih konceptualizacij, ki jih v močni meri določajo kognitivne in nevroznanosti v povezavi s socialnim konstrukcionizmom. V nadaljevanju se posveča »družbenim okvirom memorije«, ki so v omenjenih konceptualizacijah zaradi fokusiranja na človeka – posameznika nezadovoljivo upoštevani. Osrednje mesto pri tem zavzemajo teorije francoskega sociologa Mauricea Halbwachsa ter nanje navezujoči se koncepti o komunikativni in kulturni memoriji (zlasti Aleida in Jan Assmann). Avtorica jih obravnava s posebnim ozirom na pojem generacija ter na transgeneracijsko transmisijo travm ljudi, ki so preživeli koncentracijska taborišča.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9472
    • naslov
      • Memorija in/ali spomin? Raziskovalni trendi in pojmovanje zagate
      • Memory and/or Recollection? Research Trends and Conceptual Dilemmas
    • ustvarjalec
      • Marija Jurić Pahor
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
    • predmet
      • memorija
      • spomin
      • spominjanje
      • komunikativna memorija
      • kulturna memorija
      • generacija
      • transgeneracijska transmisija taboriščne izkušnje
    • opis
      • The discourse of memory and recollection has been on the rise in the last two decades. It has also developed into priority place of interdisciplinary research, a crossing of many different issues and interest spheres: culture, natural science and information technology.It is becoming increasingly clear that memory and recollection are a phenomenon no scientific discipline can claim to be its own only. Moreover, these categories are not synonimous, which means they must not be equalled. The author deals with the distinction between memory and recollection on the basis of current psychological and psychoanalytic conceptualizations, strongly defined by cognitive sciences and neurosciences, relating to social constructionism. She also deals with "social frameworks of memory", insufficiently considered in these conceptualizations due to the focus on man as individual. Especially important in this context are the theories of the French sociogist Maurice Halbwachs together with the related concepts of communicative and cultural memory (esp. Aleida and Jan Assmann). The author treats them with special regard to to the term generation and transgenerational transmission of trauma suffered by the concentration camps survivors..
      • Diskurz o memoriji in spominu doživlja v zadnjih dveh desetletjih pravi razmah. Razvil pa se je tudi v prednostni kraj interdisciplinarnega raziskovanja, na katerem se križajo, spodbujajo in zgoščajo različna vprašanja in interesi: kulturološki, naravoslovni in informacijsko-tehnološki. Vse bolj očitno postaja, da sta memorija in spomin pojava, ki ju nobena znanstvena disciplina ne more reklamirati le zase, pa tudi to, da omenjeni kategoriji nista sinonimni, kar pomeni, da ju ne gre enačiti ali izenačevati. Razloček med memorijo in spominom avtorica obravnava s pomočjo aktualnih psiholoških in psihoanalitičnih konceptualizacij, ki jih v močni meri določajo kognitivne in nevroznanosti v povezavi s socialnim konstrukcionizmom. V nadaljevanju se posveča »družbenim okvirom memorije«, ki so v omenjenih konceptualizacijah zaradi fokusiranja na človeka – posameznika nezadovoljivo upoštevani. Osrednje mesto pri tem zavzemajo teorije francoskega sociologa Mauricea Halbwachsa ter nanje navezujoči se koncepti o komunikativni in kulturni memoriji (zlasti Aleida in Jan Assmann). Avtorica jih obravnava s posebnim ozirom na pojem generacija ter na transgeneracijsko transmisijo travm ljudi, ki so preživeli koncentracijska taborišča.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2007
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd