Slavjanska čitalnica v Trstu

Odborovih pomenkov knjiga

17. december 1865 – 19. marec 1876

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1876
Založnik(i): Narodna in študijska knjižnica (Odsek za zgodovino), Trst


  • Podroben opis
    Dne 29. januarja 1861 so tržaški Slovenci z ostalimi v mestu živečimi Slovani ustanovili društvo z imenom Slavjanska narodna čitalnica. Na ustanovnem občnem zboru so bili ob Slovencih prisotni Hrvati, Srbi, Črnogorci, Čehi, Poljaki in Slovaki. 9. marca 1861 je sledilo še odprtje sedeža v drugem nadstropju Brigidove hiše, danes Ulica Pozzo del Mare štev. 1. Društveni prostori so bili odprti vsak dan. Člani so prebirali časopise in revije ali igrali biljard. Ob tem so seveda govorili o političnih, kulturnih, narodnih in drugih dogodkih. Tako je čitalnica opravljala pomembno vlogo kot središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v mestu. Nastajalo je slovensko in slovansko meščanstvo v mestu ob Jadranskem morju. Vodstvo čitalnice je od časa do časa prirejalo kulturne prireditve: Kulturne večere, čajanke, plese, tečaje (slovenskega, hrvatskega in češkega jezika), zahvalne maše, izlete. Prvih šestdeset let delovanja (1861-1920) je Slavjanska čitalnica domovala v Ulici Pozzo del Mare, nato na Velikem trgu, v Novi ulici (danes Ulica Mazzini), pa v Ulici Molin piccolo, v Ulici sv. Frančiška štev. 2, leta 1904 pa se je preselila v prvo nadstropje Narodnega doma v Trstu. V glavnem je Slavjanska čitalnica vedno domovala v bližini ostalih osrednjih slovenskih ustanov iz narodnjaškega kroga Edinosti. Ustanova je od samega začetka štela veliko članov.Od same ustanovitve dalje je v čitalnici deloval Franc Cegnar (1826-1892), ki je bil med soustanovitelji in dolgoletni tajnik društva, bil pa je poznan tudi kot pesnik in prevajalec. Močno sled je v ustanovi pustil tudi Ivan Dolenc (1840-1880), ki je bil med pobudniki ustanovitve Političnega društva Edinost in nato istoimenskega lista. V vrstah čitalnice so bili med drugimi: Lesni trgovec Josip Mankoč, trgovci Nikola in Luka Tripković, brodar Mate Polić, Krsto Opnić, Josip Zorman, veleposestnik Franc Kalister, veleposestnik Josip Gorup, pevovodji Ivan Dolinar in Anton Hajdrih, zdravnik Simon Pertot, zdravnik Fran Mandić, njegov brat Matko Mandić, duhovnik in poslanec, ter mnogo drugih. Iz poročila ob 50-letnici Slovanske čitalnice, kot so pozneje pravili prvotni Slavjanski čitalnici (1861-1911), izvemo, da je bila čitalnica naročena na 110 časopisov in revij (22 slovenskih, 36 čeških, 17 hrvaških, 5 srbskih, 5 italijanskih, 2 francoska, 22 nemških in 1 angleški). Ob 50-letnici je ustanova štela 220 članov. Na slovesnosti ob petdesetletnici so ji čestitali med drugimi: Lazar Aničić, predsednik Srpske čitaonice v Trstu, Krsto Krstulović, predsednik Dalmatinaskega skupa v Trstu, Anton Zahorsky, predsednik Češke besede v Trstu…Po zaključku prve svetovne vojne in po prihodu Kraljevine Italije v Trst so se razmere spremenile. Obujeno delovanje Slovanske čitalnice je nasilno in kruto prekinil fašistični požig Narodnega doma dne 13. julija 1920. Čitalnica je bila uničena in z njo so zgorele knjige, časopisi in revije. S požigom je bila uničena slovenska in slovanska duša, ki je takrat resnično živela in žarela v mestu v zalivu. Milan Pahor

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/939
    • dcterms:title
      • Slavjanska čitalnica v Trstu
      • Odborovih pomenkov knjiga
      • 17. december 1865 – 19. marec 1876
    • dcterms:publisher
      • Narodna in študijska knjižnica (Odsek za zgodovino), Trst
    • dcterms:date
      • 1876
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:language
      • slv