logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Informbirojevski spor leta 1948 - spor dveh različnih modelov socializma?


Avtor(ji):Avgust Lešnik
Soavtor(ji):Darko Friš (ur.)
Leto:1998
Založnik(i):Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:1998_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.97MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Analiza potrjuje, da je bil jugoslovanski koncept razvoja socializma do spora z Informbirojem istoveten s sovjetskim (totalitarizem). Vsiljeni spor je povzročil iskanje lastne družbene poti (samoupravljanje). Vendar se KPJ tudi v proklamirani samoupravni družbi ne odreka oblasti oziroma vodilni idejni vlogi. Specifičnost jugoslovanskega neostanilizma je bila v njegovem prehodu iz totalitarnega v avtoritarni sistem (titoizem).

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/8434
    • naslov
      • Informbirojevski spor leta 1948 - spor dveh različnih modelov socializma?
      • The Cominform Dispute of 1948 - A Dispute between two Different Models of Socialism?
    • ustvarjalec
      • Avgust Lešnik
    • soavtor
      • Darko Friš (ur.)
    • predmet
      • Informbiro
      • Jugoslavija
      • socializem
      • Cominform
      • Yugoslavia
      • socialism
    • opis
      • The analysis confirms that the Yugoslav concept of socialism development until the dispute with the the Cominform (the Information Bureau of Communist Parties) was identical with the Soviet one (totalitarianism). The forced dispute caused the search for one's one way (self management). Nevertheless, the Communist Party of Yugoslavia did not renounce its power, i.e. its leading ideatic role, even in self management society. The peculiarity of Yugoslav neostalinism was in its transition from a totalitarian to an authoritarian system (Titoism).
      • Analiza potrjuje, da je bil jugoslovanski koncept razvoja socializma do spora z Informbirojem istoveten s sovjetskim (totalitarizem). Vsiljeni spor je povzročil iskanje lastne družbene poti (samoupravljanje). Vendar se KPJ tudi v proklamirani samoupravni družbi ne odreka oblasti oziroma vodilni idejni vlogi. Specifičnost jugoslovanskega neostanilizma je bila v njegovem prehodu iz totalitarnega v avtoritarni sistem (titoizem).
    • založnik
      • Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1998
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd