logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Andrej Kobal: demokratični poizkusi podonavskih držav pred letom 1938


Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-47.pdf
Velikost:62.43MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V pričujočem članku je prikazana študijska pot in doktorska disertacija slovenskega izseljenskega politika, novinarja in pisca Andreja Kobala (1899 - 1988). Po izselitvi v Ameriko je Kobal sprva živel in deloval med rojaki v Čikagu, kjer je opravljal naloge pomožnega urednika pri časniku Prosveta, med leti 1926 - 1929 pa naloge glavnega urednika Mladinskega lista. Prva leta svojega bivanja v ZDA pa je izkoristil tudi za lastno izobraževanje. Leta 1934je po dvoletnem premoru (gospodarska kriza) nadaljeval študij administrativnega in javnega prava na newyorški univerzi. V okviru študija se je lotil prikaza razvoja demokracije v deželah Podonavja. Izsledke svojih raziskovanj je leta 1941 strnil v disertaciji z naslovom Demokratični poizkusipodonavskih držav pred letom 1938 (Democratic Experiments in Danubian Countries prior to 1938). Disertacijo je razdelil na devet poglavij, le-ta pa na številna podpoglavja. Prvo poglavje prikazuje politični razvoj v omenjenih deželah pred prvo svetovno vojno. Drugo poglavje je posvetil razvoju dogodkov med prvo svetovno vojno. Dotaknil se je predvsem narodnostnih problemov, ki naj bi po njegovih besedah spremljala tudi dogajanja v času ustavodajnega razvoja po vojni , kateremu je namenil tretje poglavje. Z ustavami posameznih podonavskih dežel se je ukvarjal tudi v četrtem poglavju, v katerem je primerjalno obdelal sledeče teme: položaj predsednika vlade, odgovornosti posameznih ministrstev, parlament in njegove postopke ter vloge političnih strank v demokraciji. Peto poglavje je namenil predstavitvi državljanskih pravic in osebnih svoboščin ter še posebej poudaril pomen spoštovanja pravic manjšinskih narodov. Po šestem poglavju, v katerem je primerjal administrativni ustroj v posameznih deželah je v sedmem poglavju podal opis lokalnih uprav v posameznih državah, v osmem pa se je dotaknil pravosodnih sistemov v omenjenih državah. V zaključku svoje disertacije je vključil še tabele s statističnimi podatki po posameznih deželah. Iz Kobalove disertacije je razvidno njegovo videnje demokratične Evrope v prihodnosti. Jasno je podal idejo o združeni Evropi ter predvidel tako dobre kakor tudi slabe strani združitve.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4967
    • naslov
      • Andrej Kobal: demokratični poizkusi podonavskih držav pred letom 1938
      • Attempts at democracy of the denubian states before 1938
    • ustvarjalec
      • Mojca Moškon Mešl
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • Andrej Kobal
      • ZDA
      • slovensko izseljenstvo
      • USA
      • immigrants
      • Slovenes
      • biographies
    • opis
      • Although Andrej (Andrew) Kobal was born in a small town of Cerkno, he spent almost all his life away from home. When he was twenty he moved to the United States of America that became his new homeland. First years in America Kobal spent working in Chicago as an assistant editor of the Slovene newspaper Prosveta, a gazette of SNPJ (Slovene National Benefit Society). Between 1926 -29 he worked as an editor of Mladinski list - Juvenile. During this period hewrote and published a number of poems, short stories and also dramas. He wasinterested in spreading Slovene ethnic consciousness among his (especially young) readers, and in promoting Slovene culture and language. After his conflict with Frank Zaitz, Jože Zavertnik and especially Louis Adamič, he moved to New York, where he continued his studies at university. In 1941 he completed his doctor's degree on Democratic Experiments in Danubian Countries.During the great depression he changed many jobs. The most importantamong them was psychological work for industry and New York Police Department. He continued working as a psychologist also after his enlistment in the U.S. Army at the beginning of the World War II. In 1942 he joined two intelligence agencies: Office of Strategic Service (O.S.S.) and G-2. During the war he worked as an intelligence officer in Egypt and Bulgaria. After abolition of O.S.S. he became a CIA employee. Although he spent the rest of his life on several duties in different countries, he never forgot his homeland and mother tongue. He died in 1988. The main source of information about the life and work of Andrej Kobal still remains his autobiography. Kobalhimself admitted that his autobiography contained many false statements. Therefore this research is based on comparison of Kobalćs memories with other available sources. The most important among other sources are Kobalćs correspondence with Ivan Molek and Jože Velikonja, as well as a number of his articles, poems, dramas and short stories published in different newspapers and magazines.
      • V pričujočem članku je prikazana študijska pot in doktorska disertacija slovenskega izseljenskega politika, novinarja in pisca Andreja Kobala (1899 - 1988). Po izselitvi v Ameriko je Kobal sprva živel in deloval med rojaki v Čikagu, kjer je opravljal naloge pomožnega urednika pri časniku Prosveta, med leti 1926 - 1929 pa naloge glavnega urednika Mladinskega lista. Prva leta svojega bivanja v ZDA pa je izkoristil tudi za lastno izobraževanje. Leta 1934je po dvoletnem premoru (gospodarska kriza) nadaljeval študij administrativnega in javnega prava na newyorški univerzi. V okviru študija se je lotil prikaza razvoja demokracije v deželah Podonavja. Izsledke svojih raziskovanj je leta 1941 strnil v disertaciji z naslovom Demokratični poizkusipodonavskih držav pred letom 1938 (Democratic Experiments in Danubian Countries prior to 1938). Disertacijo je razdelil na devet poglavij, le-ta pa na številna podpoglavja. Prvo poglavje prikazuje politični razvoj v omenjenih deželah pred prvo svetovno vojno. Drugo poglavje je posvetil razvoju dogodkov med prvo svetovno vojno. Dotaknil se je predvsem narodnostnih problemov, ki naj bi po njegovih besedah spremljala tudi dogajanja v času ustavodajnega razvoja po vojni , kateremu je namenil tretje poglavje. Z ustavami posameznih podonavskih dežel se je ukvarjal tudi v četrtem poglavju, v katerem je primerjalno obdelal sledeče teme: položaj predsednika vlade, odgovornosti posameznih ministrstev, parlament in njegove postopke ter vloge političnih strank v demokraciji. Peto poglavje je namenil predstavitvi državljanskih pravic in osebnih svoboščin ter še posebej poudaril pomen spoštovanja pravic manjšinskih narodov. Po šestem poglavju, v katerem je primerjal administrativni ustroj v posameznih deželah je v sedmem poglavju podal opis lokalnih uprav v posameznih državah, v osmem pa se je dotaknil pravosodnih sistemov v omenjenih državah. V zaključku svoje disertacije je vključil še tabele s statističnimi podatki po posameznih deželah. Iz Kobalove disertacije je razvidno njegovo videnje demokratične Evrope v prihodnosti. Jasno je podal idejo o združeni Evropi ter predvidel tako dobre kakor tudi slabe strani združitve.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd