logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Kraj bivanja in socialna struktura Slovencev v Bosni in Hercegovini po podatkih ljudskega štetja iz let 1921 in 1948

Avtor(ji):Irena Rošer
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Matija Žagar (gl. ur.)
Leto:2004
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Vir(i):Razprave in gradivo, 2004, št. 44
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Bosna in Hercegovina, Slovenci, kraji naselitve, družbeni položaj, Bosnia-Herzegovina, Slovenes, places of settlement, social status
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-44.pdf
Velikost:5.14MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file409
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica v prispevku na podlagi ljudskih štetij iz let 1921 in 1948 ugotavlja geografsko naseljenost Slovencev v Bosni in Hercegovini. Analizira delež mestnega in kmečkega prebivalstva slovenske narodnosti po posameznih krajih Bosne in Hercegovine. S pomočjo podatkov ljudskega štetja iz leta 1948, ki podajajo tudi socialno, starostno in spolno strukturo prebivalstva v Bosni in Hercegovini, pa ugotavlja krajevne, socialne in verske značilnosti prebivalstva s slovenskim maternim jezikom med obema vojnama. Analiza priloženih tabel ljudskih štetij iz leta 1921 in 1948 nam daje celovito sliko geografske razpršenosti slovenskega prebivalstva na območju Bosne in Hercegovine. Niso živeli v strnjenih skupinah, temveč pomešani z drugimi narodi. Večina prebivalstva s slovenskim maternim jezikom je bila naseljena v štirih takrat največjih urbanih središčih Bosne in Hercegovine: v Sarajevu, Tuzli, Mostarju in Banja Luki. Največ slovenskega mestnega prebivalstva je bilo v Sarajevu. Slovenci so zaradi strahu pred asimilacijo ustanovili v Sarajevu prvo slovensko društvo Slovensko omizje, ki je nastalo na nacionalni osnovi. Na osnovi navedene študije o geografskih, socialnoekonomskih in verskih značilnostih Slovencev v Bosni in Hercegovini je predstavljen mozaik njihove družbene vloge in odnos Bosancev in Hercegovcev do naseljenih Slovencev.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4943
    • naslov
      • Kraj bivanja in socialna struktura Slovencev v Bosni in Hercegovini po podatkih ljudskega štetja iz let 1921 in 1948
      • Place of residence and social structure of Slovenes in Bosnia and Herzegovina according to the 1921 and 1948 population censuses
    • ustvarjalec
      • Irena Rošer
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Matija Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • Bosna in Hercegovina
      • Slovenci
      • kraji naselitve
      • družbeni položaj
      • Bosnia-Herzegovina
      • Slovenes
      • places of settlement
      • social status
    • opis
      • Geographic settlement of Slovenes in Bosnia and Herzegovina is ascertained on the basis of the 1921 and 1948 population censuses. The shares of urban and rural population of Slovene nationality in individual settlements is analyzed.Based upon the 1948 population census data which offer social, age pertaining and gender structure of the respective population, the article states local, social and religious characteristics of the Slovene mother tongue population between the two wars. The analysis of the enclosed 1921 and 1948 population censuses tables provides a complex picture of geographic dispersion of the Slovene population in Bosnia and Herzegovina. The Slovenes did not live in condensed groups, but were mixed with other nations. The majority of the Slovene mother tongue population was settled in four largest urban centers: Sarajevo, Tuzla, Mostar and Banja Luka. The largest share of Slovene urban population lived in Sarajevo. For fear of assimilation Slovenes founded the first Slovene association in Sarajevo, Slovensko omizje. Based on the study of geographical, socio-economic and religious characteristics of Slovenes in this territory, the mosaic of their social role and the attitude of Bosnia and Herzegovina towards settlers from Slovenia is presented.
      • Avtorica v prispevku na podlagi ljudskih štetij iz let 1921 in 1948 ugotavlja geografsko naseljenost Slovencev v Bosni in Hercegovini. Analizira delež mestnega in kmečkega prebivalstva slovenske narodnosti po posameznih krajih Bosne in Hercegovine. S pomočjo podatkov ljudskega štetja iz leta 1948, ki podajajo tudi socialno, starostno in spolno strukturo prebivalstva v Bosni in Hercegovini, pa ugotavlja krajevne, socialne in verske značilnosti prebivalstva s slovenskim maternim jezikom med obema vojnama. Analiza priloženih tabel ljudskih štetij iz leta 1921 in 1948 nam daje celovito sliko geografske razpršenosti slovenskega prebivalstva na območju Bosne in Hercegovine. Niso živeli v strnjenih skupinah, temveč pomešani z drugimi narodi. Večina prebivalstva s slovenskim maternim jezikom je bila naseljena v štirih takrat največjih urbanih središčih Bosne in Hercegovine: v Sarajevu, Tuzli, Mostarju in Banja Luki. Največ slovenskega mestnega prebivalstva je bilo v Sarajevu. Slovenci so zaradi strahu pred asimilacijo ustanovili v Sarajevu prvo slovensko društvo Slovensko omizje, ki je nastalo na nacionalni osnovi. Na osnovi navedene študije o geografskih, socialnoekonomskih in verskih značilnostih Slovencev v Bosni in Hercegovini je predstavljen mozaik njihove družbene vloge in odnos Bosancev in Hercegovcev do naseljenih Slovencev.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2004
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd