Pozitivne spremembe na področju pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem so v začetku 90-ih let 20. stoletja prispevale k politični in kulturni organiziranosti Slovencev v Porabju in v Budimpešti. Po sprejetju Zakona o pravicah narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem (leta 1993) pa tudi v drugih krajih zunaj območja avtohtone poselitve, predvsem v večjih mestnih jedrih (Szombathely, Mosonmagyaróvár, Székesfehérvár) na Madžarskem. V prispevku so predstavljeni izsledki raziskave Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj območja avtohtone poselitve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu) o organiziranosti, o spremljanju manjšinskih medijev ter o stikih Slovencev v Sombotelu. Kvalitativna analiza manjšega vzorca, predvsem članov dveh slovenskih organizacij (slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel) v Sombotelu kaže, da skupni programi obeh organizacij, prisotnost manjšinskih medijev ter stiki (formalni in neformalni) s poselitvenim območjem, s Slovenci drugod na Madžarskem, kakor tudi s Slovenci v Sloveniji pozitivno prispevajo k ohranjanju in razvijanju etničnih značilnosti.