logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001


Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-40.pdf
Velikost:10.30MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava številčni razvoj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, predvsem v luči začasnih rezultatov zadnjega ljudskega štetja leta 2001. Tedaj so na južnem Koroškem našteli 12.586 slovensko govorečih oziroma 1.376 (9.9 %) manj kot pred desetletjem. Več kot 50 % slovensko govorečih izkazuje sedaj samo se občina Sele, 12 občin oziroma 197 krajev pa več kot 10%. Uvodna analiza je posvečena pregledu teorije in prakse ljudskih štetij obeh avstrijskih republik. Na razmeroma opazni padec števila slovensko govorečih je tudi tokrat vplivala vrsta dejavnikov, od same tehnike izvedbe popisa, razmeroma močnih vplivov okolja in družbene klime, do selitvenih in demografskih procesov ter ne nazadnje tudi principov jezikovne in narodne identifikacije ter samoidentifikacije prebivalstva slovenskega porekla. Podobno kot pri prejšnjih popisih so v različnih okoljih prevladovali različni dejavniki v gorskih podeželskih občinah gre večina padca na račun negativnih demografskih trendov in odseljevanja, v urbanih in urbaniziranih okoljih pa je spreminjanje stevila v večji meri rezultat odločanja posameznikav pogojih prostorske razpršenosti in v mešanih družinah.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4876
    • naslov
      • Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001
      • Demographic processes of Carinthian Slovenes in the light of the results of the 2001 population census
    • ustvarjalec
      • Jernej Zupančič
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • predmet
      • koroški Slovenci
      • Avstrija
      • ljudska štetja
      • štetje prebivalstva
      • Austrian Carinthia
      • minorities
      • Slovenes
      • Austria
    • opis
      • The article presents the demographic processes within the Slovene minority in the Austrian Carinthia in the light of the temporary results of the last population census in 2001. In that census, in Southern Carinthia there were 12.586 Slovene speaking citizens or 1.376 (9.9%) fewer than a decade ago. Nowadays only the municipality of Sele has over 50% of Slovene speaking inhabitants, and 12 municipalities or 197 settlements have over 10% of Slovene population. The introductory analysis brings a survey of theory and practice of population censuses of the two Austrian republics. The relatively significant drop of the number of Slovene speakers was again affected by a number of factors, from the census methodology itself to relatively strong environment impacts and social climate, to the migration and demographic processes, and, last but not least, the principles of language and ethnic identification as well as self-identification of the Slovene origin population. Similarly to the former censuses, different factors prevailed in different surroundings in the Alpine rural municipalities most of the decrease is due to negative demographic trends and emigration, while in the urban and urbanized areas the change of the number is to a larger extent the result of the self-determination of an individual in the conditions of spatial dispersion and ethnically mixed families.
      • Prispevek obravnava številčni razvoj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, predvsem v luči začasnih rezultatov zadnjega ljudskega štetja leta 2001. Tedaj so na južnem Koroškem našteli 12.586 slovensko govorečih oziroma 1.376 (9.9 %) manj kot pred desetletjem. Več kot 50 % slovensko govorečih izkazuje sedaj samo se občina Sele, 12 občin oziroma 197 krajev pa več kot 10%. Uvodna analiza je posvečena pregledu teorije in prakse ljudskih štetij obeh avstrijskih republik. Na razmeroma opazni padec števila slovensko govorečih je tudi tokrat vplivala vrsta dejavnikov, od same tehnike izvedbe popisa, razmeroma močnih vplivov okolja in družbene klime, do selitvenih in demografskih procesov ter ne nazadnje tudi principov jezikovne in narodne identifikacije ter samoidentifikacije prebivalstva slovenskega porekla. Podobno kot pri prejšnjih popisih so v različnih okoljih prevladovali različni dejavniki v gorskih podeželskih občinah gre večina padca na račun negativnih demografskih trendov in odseljevanja, v urbanih in urbaniziranih okoljih pa je spreminjanje stevila v večji meri rezultat odločanja posameznikav pogojih prostorske razpršenosti in v mešanih družinah.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd