Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem

Znanstveni posvet na Inštitutu za novejšo zgodovino - 12. in 13. junij 2018, Ljubljana

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2018
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Andrej Studen, Dunja Dobaja, Meta Remec
Posamezni prispevki:
  • Damijan Guštin / Žarko Lazarević: Uvodna nagovora
  • Andrej Studen: Razstave 19. stoletja kot medij industrijske in potrošniške družbe
  • Kornelija Ajlec: »Pomagati ljudem, da si pomagajo sami«: pomoč Unrre kot faktor v zagonu »potrošništva« v povojnem obdobju, 1945-1947
  • Jurij Hadalin: Jugoslovanska malica
  • Razprava
  • Jože Hudales: Kako je Gorenje v dobrem desetletju (1959-1972) spremenilo (jugo)slovenske domove
  • Marta Rendla: Hitro, gospodarno, po meri: opremljanje in opremljenost stanovanj v socializmu
  • Jerneja Ferlež: Avtomobil, televizor, pralni stroj: premiki prostorov vsakdanjika
  • Daša Ličen: Proti Hygge
  • Razprava 2
  • Aleksander Žižek / Boris Golec: »...de no beden sin jn hzhi nezh ne dobi...«: materialno v oporokah v slovenskem jeziku iz fondov krajevnih sodišč Zgodovinskega arhiva Celje
  • Zmago Šmitek: Lahkoverni kmet in hudičevo zdravilo: Animizem kot način promocije blagovnih znamk
  • Marija Počivavšek: Razkošje izbire: prodajni katalogi Stermecki
  • Razprava 3
  • Veronika Zavratnik: »O, čevlji, kako vas ljubim!«
  • Dunja Dobaja: Učila in učni pripomočki ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol v obdobju med obema vojnama
  • Ana Kladnik: Materialna kultura gasilske brizgalne
  • Meta Remec: »Vsak kmet svoj traktor«: traktor kot statusni simbol na Slovenskem v času socializma
  • Razprava 4


    • Podroben opis
      Z industrijsko proizvodnjo blaga se je pospešil tempo in ritem obtoka reči. Intenzivna diskusija o estetskih vprašanjih v časopisju, številni nasveti o vsakdanjem okusu, razkazovanje vzorčnih zbirk kot tudi organizacijsko povezovanje potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev, so poudarili obrise procesa spreminjanja v potrošniško družbo. K potrošnji seveda ne štejemo več zgolj uporabe in potrošnje blaga in storitev, kot pravi klasična definicija, temveč tudi s tem povezana socialna ravnanja, diskurze, kode, podobe in simbole, ki dajejo našemu ravnanju s stvarmi šele smisel in pomen. Javno razkazovanje blaga, tekmovalni duh postavljenih izložb, opremljanje mestnih zunanjščin z ilustrativnimi oglasi so prispevali k fascinaciji novega. Ustvarjali so nov ritem velemest in mest, saj je vidna potrošniška kultura od preloma 19. in 20. stoletja naprej predvsem urbani fenomen. Vse bolj so se množili proizvodi za hišo in njene stanovalce. Enormno so naraščale količine reči, ki si jih lahko kupil z denarjem in govorimo lahko o času eksplozije prebivalstva in blaga. Prelomno situacijo prehoda iz tradicionalnega v moderni svet je spremljal pojav t. i. »more blaga« in množičnega okusa. Popularizacija potrošnje ni bila samo akcijsko področje kulturnih elit, bila pa je v kontrastu z miljejem spodnjega meščanstva in njegovimi vsakdanjimi praktikami. Blago je proti koncu 19. stoletja z velikimi koraki stopilo na prizorišče in eno osnovnih vprašanj je lahko kulturna retorika javnega življenja reči. Tematizira se lahko razkazovanje blaga v trgovinah, veleblagovnicah, izložbah, na razstavah, na ulici, v stanovanjih. Nič manj pomembno ni tudi režiranje vsakdanjega okusa in strategij popularizacije materialne kulture. Dandanes smo priča pravi paradi blaga, ki je prispevala k predrugačenju vsakdanjega življenja. Potrošnja ima svojo dinamiko. Kupce zasipa z novostmi, napredno tehnologijo, z urejenimi izložbami in oglasi, z embalažo, modnimi zapovedmi, blagovnimi znamkami, originali in imitacijami. To je le nekaj izhodišč za znanstveni simpozij, ki je 12. in 13. junija potekal na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.

    • Vsi metapodatki
      • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/38784
      • dcterms:title
        • Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem
        • Znanstveni posvet na Inštitutu za novejšo zgodovino - 12. in 13. junij 2018, Ljubljana
      • dcterms:subject
        • materialna kultura
        • potrošniška družba
        • material culture
        • consumer society
      • dcterms:description
        • Z industrijsko proizvodnjo blaga se je pospešil tempo in ritem obtoka reči. Intenzivna diskusija o estetskih vprašanjih v časopisju, številni nasveti o vsakdanjem okusu, razkazovanje vzorčnih zbirk kot tudi organizacijsko povezovanje potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev, so poudarili obrise procesa spreminjanja v potrošniško družbo. K potrošnji seveda ne štejemo več zgolj uporabe in potrošnje blaga in storitev, kot pravi klasična definicija, temveč tudi s tem povezana socialna ravnanja, diskurze, kode, podobe in simbole, ki dajejo našemu ravnanju s stvarmi šele smisel in pomen. Javno razkazovanje blaga, tekmovalni duh postavljenih izložb, opremljanje mestnih zunanjščin z ilustrativnimi oglasi so prispevali k fascinaciji novega. Ustvarjali so nov ritem velemest in mest, saj je vidna potrošniška kultura od preloma 19. in 20. stoletja naprej predvsem urbani fenomen. Vse bolj so se množili proizvodi za hišo in njene stanovalce. Enormno so naraščale količine reči, ki si jih lahko kupil z denarjem in govorimo lahko o času eksplozije prebivalstva in blaga. Prelomno situacijo prehoda iz tradicionalnega v moderni svet je spremljal pojav t. i. »more blaga« in množičnega okusa. Popularizacija potrošnje ni bila samo akcijsko področje kulturnih elit, bila pa je v kontrastu z miljejem spodnjega meščanstva in njegovimi vsakdanjimi praktikami. Blago je proti koncu 19. stoletja z velikimi koraki stopilo na prizorišče in eno osnovnih vprašanj je lahko kulturna retorika javnega življenja reči. Tematizira se lahko razkazovanje blaga v trgovinah, veleblagovnicah, izložbah, na razstavah, na ulici, v stanovanjih. Nič manj pomembno ni tudi režiranje vsakdanjega okusa in strategij popularizacije materialne kulture. Dandanes smo priča pravi paradi blaga, ki je prispevala k predrugačenju vsakdanjega življenja. Potrošnja ima svojo dinamiko. Kupce zasipa z novostmi, napredno tehnologijo, z urejenimi izložbami in oglasi, z embalažo, modnimi zapovedmi, blagovnimi znamkami, originali in imitacijami. To je le nekaj izhodišč za znanstveni simpozij, ki je 12. in 13. junija potekal na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.
      • dcterms:publisher
        • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • dcterms:contributor
        • Andrej Studen
        • Dunja Dobaja
        • Meta Remec
      • dcterms:date
        • start=12.06.2018; end=13.06.2018; scheme=; name=;
      • dcterms:type
        • Moving Image
      • dcterms:language
        • slv
      • dcterms:hasPart