Oštevilčenje hiš ob vojaški konskripciji 1770/71

Avtor(ji): Studen, Andrej
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2018
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Gregor Jenuš (moderator)


  • Podroben opis
    Hišna številka je ena najpomembnejših inovacij razsvetljenega 18. stoletja, ki je bilo naravnost obsedeno z redom in klasifikacijo, z željo po obvladovanju prostora in prebivalstva, z željo oblasti po natančnejšem vpogledu v notranje resurse države iz davčnih, policijskih in predvsem vojaških razlogov. Rezultati različnih popisov ljudi, ki so se med seboj močno razlikovali, so nakazovali potrebo po določanju njihove prostorske pripadnosti. V reformno-absolutističnem času cesarice Marije Terezije so, da bi za uspešno izvedbo vojaške obveznosti pridobili kar se da natančne podatke o moškem prebivalstvu (in vprežni živini), ob vojaški konskripciji leta 1770/71 izvedli tudi numeracijo hiš. Z vidika nadzora nad (potencialnimi) vojaškimi obvezniki so morale lokalne popisne komisije v skladu s patentom z dne 10. marca 1770 v vsakem kraju najprej oštevilčiti hiše in s tem vsakemu prebivalcu določiti stalno bivališče. Hišna številka kot zanesljivo znamenje identifikacije je dala vsaki hiši njeno lastno, nezamenljivo pozicijo. Omogočila je državno »prilaščanje« v hiši živečih podanikov, z vidika absolutistične države je ljudstvo spreminjala v »uporabno prebivalstvo«.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/38580
    • dcterms:title
      • Oštevilčenje hiš ob vojaški konskripciji 1770/71
    • dcterms:creator
      • Andrej Studen
    • dcterms:subject
      • Habsburška monarhija
      • vojaška konskripcija
      • oštevilčenje hiš
      • popis prebivalstva
      • Habsburg Monarchy
      • military conscription
      • house numbering
      • census
    • dcterms:description
      • Hišna številka je ena najpomembnejših inovacij razsvetljenega 18. stoletja, ki je bilo naravnost obsedeno z redom in klasifikacijo, z željo po obvladovanju prostora in prebivalstva, z željo oblasti po natančnejšem vpogledu v notranje resurse države iz davčnih, policijskih in predvsem vojaških razlogov. Rezultati različnih popisov ljudi, ki so se med seboj močno razlikovali, so nakazovali potrebo po določanju njihove prostorske pripadnosti. V reformno-absolutističnem času cesarice Marije Terezije so, da bi za uspešno izvedbo vojaške obveznosti pridobili kar se da natančne podatke o moškem prebivalstvu (in vprežni živini), ob vojaški konskripciji leta 1770/71 izvedli tudi numeracijo hiš. Z vidika nadzora nad (potencialnimi) vojaškimi obvezniki so morale lokalne popisne komisije v skladu s patentom z dne 10. marca 1770 v vsakem kraju najprej oštevilčiti hiše in s tem vsakemu prebivalcu določiti stalno bivališče. Hišna številka kot zanesljivo znamenje identifikacije je dala vsaki hiši njeno lastno, nezamenljivo pozicijo. Omogočila je državno »prilaščanje« v hiši živečih podanikov, z vidika absolutistične države je ljudstvo spreminjala v »uporabno prebivalstvo«.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Gregor Jenuš (moderator)
    • dcterms:date
      • 2018-02-22
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:language
      • slv