Misliti o revoluciji: 100 let pozneje

Thinking About the Revolution: 100 Years After

Jezik: slovenski / angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Damijan Guštin (org. odb.), Jurij Perovšek (org. odb.), Jure Gašparič (org. odb.), Filip Čuček (org. odb.), Mojca Šorn (org. odb.)
Posamezni prispevki:
  • Damijan Guštin / Jure Gašparič: Uvod, Introduction
  • Alexander M. Semyonov: Revolution or Imperial Breakup? 1917 as a Case of Imperial Transformations
  • Andreas Schulz: Impacts of the Russian Revolution on Weimar Germany
  • Jure Gašparič / Andreas Schulz / Alexander M. Semyonov: Discussion I
  • Jerzy Wiatr: Reflections on the Russian Revolution
  • Anton Bebler: On the Global Impact of the Russian Revolution
  • Jure Gašparič: Changing View on Russian Revolution 1917 – Slovenia in Global Perspective
  • Alexander M. Semyonov / Jure Gašparič / Anton Bebler: Discussion II
  • Janko Prunk: Salus revoluciae ultima lex
  • Vida Deželak Barič: Slovensko komunistično gibanje in Oktobrska revolucija 1920–1945
  • Jurij Perovšek: Pogledi meščanske politike na Oktobrsko revolucijo do druge svetovne vojne
  • Jurij Perovšek / Rok Stergar / Bojan Godeša: Razprava III
  • Bojan Godeša: Instrumentalizacija protikomunizma v delovanju predvojnih političnih elit
  • Zdenko Čepič: Jugoslovanska revolucija in Oktober
  • Avgust Lešnik: Ruski »oktober« v Britovškovem znanstvenem opusu


    • Podroben opis
      Med prelomi, ki so se vrezali v zgodovinsko podobo svetá, oktobrska revolucija s svojimi še dolgo v kasnejši čas segajočimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi posledicami že celo stoletje priteguje pozornost svetovnega in domačega zgodovinopisja, vpliva na oblikovanje politik in budi zanimanje široke javnosti. Tedaj se je zamajal uveljavljeni politični red, izbruhnila je „svetovna revolucija vzhajajočih pričakovanj“, ki se je sčasoma dotaknila skrajne točke zemeljske oble. Vojna, nacionalna gibanja, socialno / razredno nezadovoljstvo so delovali razkrajajoče in ustvarjalno obenem, odpirali so nove možnosti, navdihovali nova razmišljanja, oblikovali nove mentalne svetove. Zgodovinski pomen takratnega dogajanja so med drugim nazorno pokazala tudi radikalna ideološka in politična gibanja, ki jih je rodila moderna in jim je petrograjski oktober pomenil bodisi izhodišče bodisi poudarjeni smisel njihovega delovanja. Ob njegovi stoti obletnici imamo lepo priložnost, da spregovorimo o novih spoznanjih in ovrednotimo dosedanja, ki jih je o tem problemskem polju spodbudilo raziskovalno iskanje. V Inštitutu za novejšo zgodovino smo se zato odločili, da letos pripravimo Okroglo mizo o oktobrski revoluciji in preudarimo vprašanja, ki jih le-ta danes ponuja. Predstavili bomo poglede, ki jih o njej izražajo v mednarodnem zgodovinopisju in tiste, ki so se izoblikovali v slovenskem prostoru.