/
Dogodki
/
Konference
“Naše malo misto” (Our Small Town): Yugoslav Mediterranean Dream
Avtor(ji):Anita Buhin
Soavtor(ji):Kaja Širok (mod.)
Leto:2017
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Zbirk(e):Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)
Avtorske pravice:
To delo avtorja Anita Buhin je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (3)
Ime:Book_of_abstracts.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22837
Ime:Povzetki.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22838
Opis
Obstoj več kulturnih sfer v socialistični Jugoslaviji je bil rezultat večstoletne pripadnosti različnim državnim strukturam, ki se je pomešala s sodobnejšim panslavizmom in panjugoslavizmom poznega 19. in 20. stoletja. Menim, da je bil v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja mediteranizem apropriiran kot simbol civilizirane in moderne kulturne identitete, ki je obenem služil za prikaz multikulturnosti in odprtosti jugoslovanskega režima. Četudi novejše etnološke in antropološke študije zavračajo »Mediteran kot središčen jugoslovanski identiteti«, različni primeri iz popularne kulturne prakse iz petdesetih in šestdesetih let socialistične Jugoslavije, torej iz formativnih let socialistične Jugoslavije, ponazarjajo »skupno kulturno odkritje morja.« Kot študija primera razmaha podob jadranske obale v množičnih medijih in oblikovanja ideje o mediteranski idili bo uporabljena televizijska nadaljevanka Naše malo misto. Medijska poročila, kakor tudi arhivski dokumenti, izkazujejo vsejugoslovanski uspeh nadaljevanke, in to navkljub rabi dalmatinskega nare- čja. Še več, uspeh nadaljevanke Naše malo misto ni nujno predstavljal resnič- nosti, temveč prej »projekcije celinskega prebivalstva« o življenju na jadranski obali. Zahvaljujoč razvoju masovnega turizma na eni in razmaha ter priljubljenosti obalnih podob preko glasbe, televizije, znanih oseb in festivalov na drugi strani, je Jadran postal središčna točka jugoslovanskega imaginarija o srečnem in popolnem vsakdanu socialističnega človeka. Pričujoča študija primera služi navsezadnje kot izziv že obstoječim idejam o mediteranskosti, še zlasti v kontekstu spornih kulturnih krogov socialistične Jugoslavije, vključno z Balkanom in Srednjo Evropo.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37971
- naslov
- “Naše malo misto” (Our Small Town): Yugoslav Mediterranean Dream
- »Naše malo misto« – jugoslovanske mediteranske sanje
- ustvarjalec
- Anita Buhin
- soavtor
- Kaja Širok (mod.)
- predmet
- identitete
- Dalmacija
- identities
- Dalmatia
- opis
- The existence of several cultural spheres in socialist Yugoslavia was the result of affiliation to different powers throughout centuries, mixed with the more recent, late-19th and 20th century Pan-Slavism and Pan-Yugoslavism. I am arguing that during the 1950s and 1960s Mediterraneanism was appropriated as a symbol of civilised and modern cultural identity, while also serving to demonstrate the multiculturality and openness of Yugoslav regime. Although recent ethnological and anthropological studies are rejecting “the Mediterranean as central to Yugoslav identity”, the examples of different popular culture practices in formative years of socialist Yugoslavia, the 1950s and 1960s, demonstrate “a common cultural discovery of the sea.” The TV series Naše malo misto (Our Small Town) will serve as a case study for the spread of the Adriatic maritime images through mass media and the creation of the idea of a Mediterranean idyll. Media reports, as well as archival documents, demonstrate the all-Yugoslav success of the series, despite the usage of local Dalmatian dialect. Moreover, the success of Naše malo misto did not necessary represent the reality, but a “projection of continental people” of the Yugoslav coastal life. Thanks to development of mass tourism on the one side, and the spread and popularity of maritime images through music, television, celebrities and festivals on the other, the Adriatic became a focal point in the Yugoslav imaginarium of happy and ideal everyday life of a socialist man. Finally, this case study should serve as a challenge to already established notions of Mediterraneaness, especially in the context of contested cultural circles, including Balkan and Central-European, of socialist Yugoslavia.
- Obstoj več kulturnih sfer v socialistični Jugoslaviji je bil rezultat večstoletne pripadnosti različnim državnim strukturam, ki se je pomešala s sodobnejšim panslavizmom in panjugoslavizmom poznega 19. in 20. stoletja. Menim, da je bil v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja mediteranizem apropriiran kot simbol civilizirane in moderne kulturne identitete, ki je obenem služil za prikaz multikulturnosti in odprtosti jugoslovanskega režima. Četudi novejše etnološke in antropološke študije zavračajo »Mediteran kot središčen jugoslovanski identiteti«, različni primeri iz popularne kulturne prakse iz petdesetih in šestdesetih let socialistične Jugoslavije, torej iz formativnih let socialistične Jugoslavije, ponazarjajo »skupno kulturno odkritje morja.« Kot študija primera razmaha podob jadranske obale v množičnih medijih in oblikovanja ideje o mediteranski idili bo uporabljena televizijska nadaljevanka Naše malo misto. Medijska poročila, kakor tudi arhivski dokumenti, izkazujejo vsejugoslovanski uspeh nadaljevanke, in to navkljub rabi dalmatinskega nare- čja. Še več, uspeh nadaljevanke Naše malo misto ni nujno predstavljal resnič- nosti, temveč prej »projekcije celinskega prebivalstva« o življenju na jadranski obali. Zahvaljujoč razvoju masovnega turizma na eni in razmaha ter priljubljenosti obalnih podob preko glasbe, televizije, znanih oseb in festivalov na drugi strani, je Jadran postal središčna točka jugoslovanskega imaginarija o srečnem in popolnem vsakdanu socialističnega človeka. Pričujoča študija primera služi navsezadnje kot izziv že obstoječim idejam o mediteranskosti, še zlasti v kontekstu spornih kulturnih krogov socialistične Jugoslavije, vključno z Balkanom in Srednjo Evropo.
- založnik
- Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
- Inštitut za novejšo zgodovino
- Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft
- Muzej novejše zgodovine Slovenije
- zbirka
- Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)
- datum
- 2017
- 20. 04. 2017
- tip
- video
- jezik
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd