Colonial Habsburg: The Bosnian Foreigner in Literary Texts of Imperial Austria, ca 1900

Avtor(ji): Ruthner, Clemens
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Kaja Širok (moderator)
Zbirka: Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37970
    • dcterms:title
      • Colonial Habsburg: The Bosnian Foreigner in Literary Texts of Imperial Austria, ca 1900
    • dcterms:alternative
      • Kolonialni Habsburžan: bosanski tujec v književnosti imperialne Avstrije okoli leta 1900
    • dcterms:creator
      • Clemens Ruthner
    • dcterms:subject
      • identitete
      • Bosna in Hercegovina
      • identities
      • Bosnia and Hercegovina
    • dcterms:description
      • Freud calls the repressed “inneres Ausland”, a foreign country from within, as it were, the same way as, according to him, reality is a kind of ‘exterior’ one. But what if reality consists of one or another real ‘Ausland’ outside of us which is populated by real foreigners? What if those others are just projections of the repressed within the Self? And how does it work: to project the Other (in both meanings of the verb) if he/she/it lives in an ‘Ausland’ territory that has served as a colony of sorts? As a sequel to my earlier theoretical reflections on ‘post/colonial’ Habsburg studies and imagology as an analytical tool for this purpose, I would like to focus on the literary figurations of the Other from a more phenomenological point of view. Due to the limitations of this essay, we cannot engage in a thorough discussion of the extensively grown theory in the discipline of Xenology: it must suffice to briefly mention the names of Stuart Hall, Julia Kristeva, Rudolf Stichweh, Horst Turk, or Bernhard Waldenfels, who have been our other fellow travellers to foreign lands, so to speak. I will thus limit myself to a few research questions and hypotheses that will serve as ‘railings’ to investigate the problematic literary representation of the foreigner. For the sake of concreteness, I will resort to examples from a quasi-colonial literary formation for case studies, namely the corpus of Austrian texts on Bosnia-Herzegovina, a territory which was occupied by the Habsburg Monarchy in 1878 to be administered, and annexated from 1908 until 1918. Key samples will stem from authors like Karl Hans Strobl, Robert Michel and Milena Mrazovic-Preindlsberger. This is meant as a sample taken from my current book project which aims to analyze how hegemonic Austrian culture – and in a “Parallelaktion” (Robert Musil), its imperial German counterpart – ‘formatted’ the aboriginal population of Bosnia-Herzegovina through visual imagery, narratives and discourses (in literature and non-fiction) throughout the late 19th and early 20th century, which contributed to – and only in a few cases: opposed – the identity politics of the self-assigned mission civilatrice of Habsburg colonialism in the Balkans.
      • Freud je zatrto imenoval “inneres Ausland”, tujo notranjo deželo, tako kot je „realnost“ zanj zunanja tuja dežela. A kaj če sestoji resničnost iz takšnega ali drugač- nega “Ausland-a”, ki ga naseljujejo resnični tujci? Kaj če so ti drugi le projekcije potlačenega v sebstvu? In kako deluje: projicirati Drugega (v obeh pomenih) če on/ona/ono živi na ozemlju “Ausland-a”, ki je bil neke vrste kolonija? Kot nadaljevanje mojih zgodnejših teoretičnih refleksij o “post/kolonialnih” habsburških študijah in imagologiji kot analitičnem orodju za tovrstne namene, bi se želel posvetiti literarnim upodobitvam Drugega iz bolj fenomenološke perspektive. Zaradi omejenega obsega tega eseja, ne bo mogoče prispevati k temeljiti razpravi o vse bolj obsežni teoriji s področja ksenologije. Zadostovati bo moralo, da na kratko omenimo avtorje: Stuart Hall, Julia Kristeva, Rudolf Stichweh, Horst Turk ali Bernard Waldenfels, ki so bili, tako rekoč, naši sopotniki v tuje dežele. Omejil se bom torej na nekaj raziskovalnih vprašanj in predpostavk, ki bodo služile kot »tirnice« raziskovanja problematike literarne reprezentacije tujca. Zavoljo jasnosti se bom po svoje študije primera zatekel k delom iz skoraj-kolonialne književne formacije, in sicer h korpusu avstrijskih tekstov o Bosni in Hercegovini, ozemlju, ki ga je habsburška monarhija zasedla leta 1878, ga leta 1908 anektirala in tam ostala vse do leta 1918. Osrednji primeri bodo izpod peresa avtorjev, kot so Karl Hans Strobl, Robert Michel in Milena Mrazović-Preindlsberger. Prispevek je mišljen kot odlomek, vzet iz knjige, ki jo trenutno pripravljam. V njej si prizadevam analizirati načine, na katere je hegemona avstrijska kultura – in v »Parallelaktion« (Robert Musil) njen nemški partner – v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju skozi slikovno gradivo, zgodbe in diskurz (v književnosti in splošni literaturi) „oblikovala“ domorodno prebivalstvo Bosne in Hercegovine, kar je prispevalo k – in jim v zgolj nekaj primerih tudi nasprotovalo – identitetnim politikam samemu sebi dodeljene mission civilatrice habsburškega kolonializma na Balkanu.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)
    • dcterms:contributor
      • Kaja Širok (moderator)
    • dcterms:date
      • 2017-04-20
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37970
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf