Postcarding Identities in Lower Styria (1890–1920): The Linguistic and Visual Portrayal of Identities on Picture Postcards

Avtor(ji): Almasy, Karin
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Kaja Širok (moderator)
Zbirka: Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37968
    • dcterms:title
      • Postcarding Identities in Lower Styria (1890–1920): The Linguistic and Visual Portrayal of Identities on Picture Postcards
    • dcterms:alternative
      • Razglednične identitete na spodnjem Štajerskem (1890-1920): jezikovne in vizualne podobe identitet na razglednicah
    • dcterms:creator
      • Karin Almasy
    • dcterms:subject
      • identitete
      • spodnja Štajerska
      • identities
      • Lower Styria
    • dcterms:description
      • As objects of popular culture, topographic picture postcards were long viewed as ‘unworthy’ of scholarly evaluation. Nevertheless, these seemingly apolitical picture postcards were involved in processes of identity-building and can therefore be a valuable source of information on identity formation and (self-) identification. They play a significant role in shaping perceptions and interpretations of reality. By depicting images of places, regions or tourist attractions, they express ideologies of place, offer insights in everyday historical practices, and can portray different individual identities. The decades leading up to WWI were the golden era of postcards when they became a popular form of mass media. At the same time, Lower Styria (the former Untersteiermark, today’s Štajerska), a region strongly shaped by bilingualism, was characterized by intensified national conflicts. These conflicts were mostly constructed around demands of language policy and language rights: language was no longer simply a means of communication, but became an emblem of one’s national affiliation and identity. Therefore, topographic postcards, on which visual and linguistic representations always intersect, served as a “stage” on which “national” claims to a specific territory could be presented. However, postcards can not only provide evidence of an intensifying linguistic and ethnic polarization, but they can also portray bilingualism, national indifference and pragmatic flexibility, thereby showing that the region was not characterized by hermetically sealed ethno-linguistic groups who were at odds with each other. In fact, identities in Lower Styria were chiefly determined not by one’s ‘nationality,’ but in terms of one’s local, regional, or social affiliations, one’s religious or political beliefs and cultural preferences. Individuals as well as collective groups are in many respects hybrids of identity. Therefore, the picture postcard as a medium close to everyday life in the semi-public sphere – used by the masses and mainly apolitical – seems to be just the right material to tackle such questions of identifications and multiple identities in Lower Styria within the set time frame.
      • Topografske razglednice so bile kot objekti popularne kulture dolgo obravnavane kot »nevredne« raziskovalne pozornosti. Kljub temu so bile na videz apolitične razglednice vpletene v procese oblikovanja identitete. Zato so lahko uporaben vir informacij o oblikovanju identitet in (samo)identifikacij. Razglednice imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in interpretaciji realnosti. Z upodobitvijo krajev, regij ali turističnih atrakcij izražajo ideologije kraja, ponujajo vpogled v vsakodnevne zgodovinske prakse in portretirajo različne individualne identitete. Desetletja pred prvo svetovno vojno veljajo za zlato dobo razglednic. Takrat so se uveljavile kot priljubljena oblika množičnega komuniciranja. V istem času je bila Spodnja Štajerska (nekdanja Untersteiermark, današnja Štajerska) kot regija, ki jo je močno zaznamovala dvojezičnost, obremenjena z zaostrenimi nacionalnimi konflikti. Spori so nastajali predvsem okoli zahtev po jezikovnih odredbah in pravicah: jezik ni bil več le sredstvo komuniciranja, temveč je postal tudi simbol nacionalne pripadnosti in identitete. Topografske razglednice, na katerih se zmeraj križajo vizualne in jezikovne predstave, so potemtakem služile kot »oder« na katerem so lahko bile predstavljene »nacionalne« zahteve po specifičnem ozemlju. Vendar pa razglednice ne nudijo zgolj evidence o naraščajoči jezikovni in etnič- ni polarizaciji, temveč lahko obenem upodabljajo tudi dvojezičnost, nacionalno indiferentnost in pragmatično prilagodljivost. S tem lahko nakazujejo, da za regijo niso bile značilne le neprodušno zaprte in nasprotujoče si etnično-jezikovne skupine. Dejansko identitete prebivalcev na Spodnjem Štajerskem v bistvenem niso bile določene z nacionalnostjo, ampak z lokalno, regionalno ali družbeno pripadnostjo verskim, političnim ali kulturnim skupnostim. Tako posamezniki kakor tudi skupnosti so v mnogih ozirih »identitetni hibridi«. Iz tega razloga se zdi, da so razglednice kot medij, ki je bil blizu vsakdanjemu življenju na presečišču javnega in zasebnega – množično uporabljane in največkrat apolitične – pravšnje gradivo za soočanje z vprašanji identifikacije in multiplih identitet na Spodnjem Štajerskem v obravnavanem časovnem obdobju.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Defining, Performing, and Staging Identities (Panel 3)
    • dcterms:contributor
      • Kaja Širok (moderator)
    • dcterms:date
      • 2017-04-20
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37968
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf