/
Dogodki
/
Konference
Before Becoming Bulgarians: Pre-National Identities of the Orthodox Christian Communities in Eastern Rumelia, 1878-1908
Avtor(ji):Ümit Eser
Soavtor(ji):Marko Zajc (mod.)
Leto:2017
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Zbirk(e):Before the Nations, Beyond the Nations (Panel 1)
Avtorske pravice:
To delo avtorja Ümit Eser je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (3)
Ime:Book_of_abstracts.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22837
Ime:Povzetki.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22838
Opis
Pričujoči prispevek bo analiziral prednacionalne identitete pravoslavnih kr- ščanskih skupnosti v avtonomni provinci Vzhodni Rumeliji, kakor tudi pristop bolgarskega nacionalističnega diskurza k tem skupnostim v obdobju oblikovanja nacionalne države (1878-1908). Osmansko cesarstvo je bilo jezikovno in versko mešano, tako imenovani millet-i Rum ali grška pravoslavna skupnost pa je v okviru imperija predstavljala največjo nemuslimansko skupnost. Sestavljali je niso samo grško ampak tudi slovansko, vlaško/aromunsko in albansko govoreči pravoslavci v evropskih provincah cesarstva. Za vso to prebivalstvo se je do 19. stoletja v zahodnih diplomatskih korespondencah uporabljal izraz Grki (les Grecs), v osmanskih dokumentih pa so bili opredeljeni kot Rumi, saj so jih identificirali kot pripadnike Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Po enostranski razglasitvi bolgarskega eksarhata maja 1872, sta grški in bolgarski nacionalistični inteligenci začeli oblikovati dve nasprotujoči si nacionalni identiteti – bolgarsko in grško. Kljub temu so tako slovansko kot grško govoreče pravoslavne skupnosti v Vzhodni Rumeliji tudi v obdobju po vzpostavitvi Bolgarske kneževine in avtonomije v Vzhodni Rumeliji (1878, obe pod osmanskim suzerenstvom) zase še zmeraj uporabljale prednacionalne kategorije, kot so »Kristjani« (Χριστιανοί), »Romejci« (Ῥωμαῖοι), “Karioti” (Καραιτοι), ali “Grekomani” (Γραικομάνοι). Trgovske skupnosti po mestih, denimo, so sebe še zmeraj označevale za ‚Ρομαιοι‘ (Romejci/Rumi), svoje naselbine pa kot ‚Ρομαιων κατοικια‘ (Rhomaion katoikia/rumska prebivališča). V razgretem ozračju v obdobju sporov med patriarhatom in eksarhatom je kmetom še zmeraj najbolj ustrezala oznaka »Kristjan«. Niso se identificirali niti kot Grki niti kot Bolgari, ampak kot dediči Rimskega imperija, pri oblikovanju njihove identitete pa je imelo pomembno vlogo pravoslavje. Ti vzorci identifikacije so med pravoslavnimi skupnostmi vztrajali tudi po tem, ko je bila leta 1885 Vzhodna Rumelija združena s Kneževino Bolgarijo. Vendar pa je bolgarski nacionalistič- ni diskurz že v letih 1906 in 19007, malo pred razglasitvijo bolgarske neodvisnosti, vzel na piko rabo grškega jezika, zoper Grke uperjeni izbruhi nasilja pa so ustrahovali prebivalstvo po mestih in vaseh.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37960
- naslov
- Before Becoming Bulgarians: Pre-National Identities of the Orthodox Christian Communities in Eastern Rumelia, 1878-1908
- Pred nastankom Bolgarov: prednacionalne identitete pravoslavnih krščanskih skupnosti v vzhodni Rumeliji med leti 1878 in 1908
- ustvarjalec
- Ümit Eser
- soavtor
- Marko Zajc (mod.)
- predmet
- identitete
- Bolgarija
- identities
- Bulgaria
- opis
- This presentation attempts to analyze pre-national identities among the Orthodox Christian communities in the autonomous province of Eastern Rumelia, and approach of Bulgarian nationalist discourse to those communities during the Bulgarian nation-state formation period (1878-1908). The Ottoman Empire had a multi-lingual and multi-religious structure and the so-called “millet-i Rum” or Greek Orthodox community was the most populous non-Muslim religious group in the empire. This group was consisting of not only Greek-speaking Orthodox Christians, but also Slavic-, Vlach/Aromanian-, and Albanianspeaking Orthodox Christians in the European provinces of the Empire. Until the 19th century, both Greek and non-Greek speaking Orthodox Christians were generally referred as “les Grecs” in western diplomatic correspondences and “Rums” in Ottoman documents since they were identified as members of the Great Church of Christ, i.e, the Ecumenical Patriarchate of Constantinople. Following the unilateral promulgation of the Bulgarian Exarchate in May 1872, Greek and Bulgarian national identities, which were rival to each other, started to be constructed by the nationalist intelligentsias. Nonetheless, both Slavicspeaking and Greek-speaking Orthodox communities in the autonomous province of Eastern Rumelia employed pre-national identity categories, such as “Christians” (Χριστιανοί), “Rums” (Ῥωμαῖοι), “Kariots” (Καραιτοι), or “Grecomans” (Γραικομάνοι), interchangeably, to identify themselves even after the establishment of the Bulgarian Principality and autonomy of Eastern Rumelia, both under Ottoman suzerainty, in 1878. For example, the mercantile communities in the towns considered themselves as ‘Ρομαιοι’ (Rhomaioi/Rums) and their towns as ‘Ρομαιων κατοικια’ (Rhomaion katoikia/Rum residence). The peasants preferred the term “Christian” in the radicalized atmosphere of the Patriarchist-Exarchist confrontation. These people regarded themselves neither Greek nor Bulgarian, but heirs of the Roman Empire; and Orthodox Christianity played an important role in their identity-formation. These patterns of identification persisted among the Orthodox communities, though Eastern Rumelia was united with the Principality of Bulgaria in 1885. Nonetheless, Bulgarian nationalist discourse targeted the use of Greek language and anti-Greek outbursts terrorized towns and villages in the 1906-07, shortly before the declaration of Bulgarian independence.
- Pričujoči prispevek bo analiziral prednacionalne identitete pravoslavnih kr- ščanskih skupnosti v avtonomni provinci Vzhodni Rumeliji, kakor tudi pristop bolgarskega nacionalističnega diskurza k tem skupnostim v obdobju oblikovanja nacionalne države (1878-1908). Osmansko cesarstvo je bilo jezikovno in versko mešano, tako imenovani millet-i Rum ali grška pravoslavna skupnost pa je v okviru imperija predstavljala največjo nemuslimansko skupnost. Sestavljali je niso samo grško ampak tudi slovansko, vlaško/aromunsko in albansko govoreči pravoslavci v evropskih provincah cesarstva. Za vso to prebivalstvo se je do 19. stoletja v zahodnih diplomatskih korespondencah uporabljal izraz Grki (les Grecs), v osmanskih dokumentih pa so bili opredeljeni kot Rumi, saj so jih identificirali kot pripadnike Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Po enostranski razglasitvi bolgarskega eksarhata maja 1872, sta grški in bolgarski nacionalistični inteligenci začeli oblikovati dve nasprotujoči si nacionalni identiteti – bolgarsko in grško. Kljub temu so tako slovansko kot grško govoreče pravoslavne skupnosti v Vzhodni Rumeliji tudi v obdobju po vzpostavitvi Bolgarske kneževine in avtonomije v Vzhodni Rumeliji (1878, obe pod osmanskim suzerenstvom) zase še zmeraj uporabljale prednacionalne kategorije, kot so »Kristjani« (Χριστιανοί), »Romejci« (Ῥωμαῖοι), “Karioti” (Καραιτοι), ali “Grekomani” (Γραικομάνοι). Trgovske skupnosti po mestih, denimo, so sebe še zmeraj označevale za ‚Ρομαιοι‘ (Romejci/Rumi), svoje naselbine pa kot ‚Ρομαιων κατοικια‘ (Rhomaion katoikia/rumska prebivališča). V razgretem ozračju v obdobju sporov med patriarhatom in eksarhatom je kmetom še zmeraj najbolj ustrezala oznaka »Kristjan«. Niso se identificirali niti kot Grki niti kot Bolgari, ampak kot dediči Rimskega imperija, pri oblikovanju njihove identitete pa je imelo pomembno vlogo pravoslavje. Ti vzorci identifikacije so med pravoslavnimi skupnostmi vztrajali tudi po tem, ko je bila leta 1885 Vzhodna Rumelija združena s Kneževino Bolgarijo. Vendar pa je bolgarski nacionalistič- ni diskurz že v letih 1906 in 19007, malo pred razglasitvijo bolgarske neodvisnosti, vzel na piko rabo grškega jezika, zoper Grke uperjeni izbruhi nasilja pa so ustrahovali prebivalstvo po mestih in vaseh.
- založnik
- Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
- Inštitut za novejšo zgodovino
- Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft
- Muzej novejše zgodovine Slovenije
- zbirka
- Before the Nations, Beyond the Nations (Panel 1)
- datum
- 2017
- 20. 04. 2017
- tip
- video
- jezik
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd