Zgodovina je slastna. Kulturna zgodovina hrane. Zgodovina hrane in prehrane je sestavni del vsakdanjega življenja ali, še bolje, življenjsko pomembni del vsakega dne že tisočletja. Povezana je z nagonom človeka po samoohranitvi in s celim spektrom čustvovanj. Zato jo zaznamujejo (zgodovinski in kulturni) prostori, procesi in dogodki. Zgodovina prehrane je zgodovina vsakdanjega življenja v najširšem smislu. Zgodovina prehranjevanja je povezana z vsemi velikimi področji zgodovine: začnimo z agrarno in gospodarsko zgodovino od zagotavljanja osnovnega prehranjevanja do prodora »novih kultur« v srednjem veku, po odkritju Amerike, po odkritju novih poljedelskih tehnik, ki so zagotavljale večji pridelek. In ne nazadnje je zgodovina potrošništva. Zgodovina hrane je zgodovina »velikega načrtovanja«: političnih in gospodarskih traktatov, pravnih norm, načrtnega uvajanja določenih kultur in določene hrane, priročnikov in nasvetov, vzgoje in izobraževanja, normiranja in klasificiranja življenja v celi vrsti institucij: od samostanov in bolnišnic do gostiln in javnih kuhinj kot tudi posameznika zunaj te. Zgodovina prehrane je zgodovina tehnologije in tehnike: od odpiranja horizontov z zemljepisnimi odkritji, do spremembe transporta do začetka uporabe stroja v prehranski industriji do genetike. Je zgodovina ritualov in simbolike: hrana ima magične in zdravilne/zaščitniške vrednosti, je statusni simbol, del praznovanja in askeze; je način izražanja čustev. Zgodovina hrane je zgodovina skupnosti: simbolično povezuje skupine in skupnosti (etnije, nacije). Zgodovina prehranjevanja je zgodovina medijev in komunikacije, je zgodovina umetnosti, jezika in kolektivnih čustev ter imaginarijev, ki poosebljajo družbo. Zgodovina prehranjevanja je tudi zgodovina konstituiranja in ohranjanja skupnosti, je sredstvo komunikacije in izkušnje drugega. Je izkušnja vsakdanjega in običajnega, a tudi izkušnja nenavadnega in eksotičnega. Zgodovina prehranjevanja ima svoj spol, osebno zgodovino in izkušnjo, ki je lastna posamezniku: spreminja se skupaj z njegovim staranjem in življenjsko dinamiko. Zgodovina prehranjevanja ima svoj prostor in identiteto: odvisna je od prostora, v katerem živi posameznik ali kolektiv – na podeželju se odnos do hrane razvija na drugačne načine kot v mestu, v urejenih habitatih kot so kolonije in gospodarske naselbine je drugačno. Ima svojo posodo in svoj prestiž. In ima svoje »klimatske razmere«. Kaj se znajde na krožniku, je v mnogih zgodovinskih okoliščinah povezano s klimatskimi okoliščinami. Zgodovina prehrane je tudi zgodovina dogodka: zgodovina krize in izjemnosti. Prav zato zgodovina prehranjevanja simbolično povezuje tako velike strukturne spremembe kot posamezne dogodke in epizode, ki so jih doživljali ljudje v določenem obdobju ali pa so te spremembe doživljali njihovi potomci v prvem ali drugem kolenu. Programski odbor spodbuja avtorje k pripravi prispevkov, ki bodo na izviren in raziskovalno inovativen način zajeli nekoliko širši prostor ali časovni okvir, znotraj teh pa predlagamo naslednja področja: -- uvajanje kultur/ gospodarska politika in normiranje prehrane -- ponudba hrane -- hrana in identiteta posameznika in skupnosti -- prehrana mesto/podeželje -- hrana in materialna kultura -- hrana v simboliki in ritualu -- hrana v umetnosti in književnosti -- hrana in zdravje; hrana kot vir zdravja -- krize in prehranjevanje -- porajanje potrošniške družbe -- modernizacija, industrija in prehrana, predelava, reklame. Iz besedila razpisa: pripravila dr. Dragica Čeč