Prispevek predstavlja podatke iz razvoja šolske prehrane v osnovnih šolah na Slovenskem v obdobju od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne in v prvih desetletjih po njej. Po podatkih, ohranjenih v spominih šolarjev iz obdobja pred drugo vojno in še kakšno desetletje po njej, so si otroci šolsko malico prinašali od doma. Največkrat je bil to kos kruha, pri premožnejših bel, pri revnejših črn, koruzni ali »zmesni« kruh, včasih je bilo poleg še kakšno sadje (jabolka, krhlji) ali kakšen oreh, lešnik. Od druge polovice 19. stoletja naprej sledimo vedno bolj poudarjeni skrbi za prehrano šolskih otrok v ljudskih šolah, predvsem za revnejše otroke in za otroke iz bolj oddaljenih krajev. Prispevek predstavlja, kako so za prve šolske kuhinje poskrbeli različni dobrotniki in podporniki šole. V šolski zakonodaji so o uvedbi organizirane skrbi za šolsko prehrano prvič zapisali v Državnem zakonu o ljudskih šolah iz leta 1906. V prispevku sledimo velikim spremembam od nekdanjih šolskih malic, spoznamo najpomembnejše korake pri nadaljnjem razvoju organizirane šolske prehrane in širjenja števila šolskih kuhinj do obdobja po drugi svetovni vojni, ko je Zakon o osnovni šoli iz leta 1959 določal, da je šolska kuhinja sestavni del šol.