V referatu bom s pomočjo publicističnih virov in propagandnega gradiva predstavila, kako so posamezni slovenski avtorji in avtorice v času prve svetovne vojne obravnavali temo materinstva. Preverila bom v že več študijah izpostavljeno tezo , ali si niso kljub poprej nepoznani izkušnji totalne vojne in kljub povečanemu vstopanju žensk na trg delovne sile spremenila pričakovanja glede ženskega »naravnega poklica«, kajti zaradi zniževanje natalitete v tem času naj bi propagandni aparat še bolj izrazito izpostavljal reproduktivno vlogo žensk. V kontekstu diskurzivne »militarizacije materinstva« me bodo podrobneje zanimali načini tvorbe ženske nacionalne identitete. Odgovoriti bom poskušala na vprašanje, katere (patriotične) dolžnosti so se nalagale ženski kot materi in če so vojne razmere tudi v slovenskem prostoru proizvedle pobude o izboljšanju položaja (nezakonskih) mater. Hkrati me bodo zanimale reprezentacije ženske kot žalujoče matere ob smrti sina-vojaka.