Odvetnik in oblast

dr. Igor Rosina (1900-1969)

Znanstveni posvet na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Ljubljana, 10.11.2016

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2016
Ključne besede: 20. stoletje, 20th century
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Soavtor(ji): Filip Čuček, Jure Gašparič, Katja Škrubej
Posamezni prispevki:
  • Damijan Guštin / Grega Strban / Jure Gašparič: Otvoritev posveta
  • Filip Čuček: Oris življenja, dela in obdobja Frana Rosine, očeta Igorja Rosine
  • Jurij Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori dr. Igorja Rosine v dvajsetih letih
  • Jure Gašparič: Igor Rosina in trideseta leta
  • Anka Vidovič Miklavčič: Igor Rosina – ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja v liberalnem taboru
  • Diskusija 1
  • Bojan Godeša: Igor Rosina in vprašanje politične legalitete v času okupacije 1941-1945
  • Damijan Guštin: Igor Rosina, sodelavec Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev
  • Katja Škrubej: Igor Rosina, tovariši odvetniki in odvetniška zbornica med oblastjo in avtonomijo 1944-1957: prelomi in kontinuitete
  • Aleš Gabrič: Igor Rosina v očeh povojne oblasti
  • Peter Vodopivec: O odnosu Igorja Rosine do povojne politične stvarnosti
  • Stanislav Fortuna: Osebnost in izročilo
  • Diskusija 2


    • Podroben opis
      »Umrl je nekdanji športni delavec«, so besede, ki so dr. Igorja Rosino pospremile v slovenskem dnevniku Večer ob njegovi smrti leta 1969. Igor Rosina je bil resda tudi član sokolske organizacije, ki je bila tudi športna organizacija, vendar pa lakoničnost zapisa in relativna nevtralnost edine izpostavljene dejavnosti zamolči marsikaj, kar je bilo v njegovem življenju in delu res pomembnega. Bralcu se je tako vtisnila misel, da je bil Igor Rosina eden od prizadevnih slovenskih športnih delavcev in nič več. Oznaka »športni delavec« je namreč njegovo podobo zamejila le na dejavnost, ki je skorajda po definiciji nepristranska, nepolitična in zmeraj ter povsod naklonjeno sprejeta. Toda Rosina seveda ni bil prisoten zgolj na področju telesne kulture. Predvsem je bil pred drugo svetovno vojno dolga leta vidno družbeno in politično angažiran intelektualec, ob tem pa seveda odvetnik, dejaven tudi v strokovnem tisku, in zvest svojemu poklicnemu poslanstvu. Med kolegi je bil cenjen, kar se je takoj po koncu druge svetovne vojne pokazalo tudi tako, da je pod vodstvom posebnega delegata Ministrstva za pravosodje pri Odvetniški zbornici kot eden od t. i. zaupnikov pomagal pri vzpostavljanju odvetništva v Mariboru. Prav Odvetniška zbornica se ga je ob njegovi smrti z osmrtnico tudi dostojno spomnila v časopisu Delo. Dr. Igor Rosina se je po kapitulaciji Italije leta 1943 pridružil partizanom. Od leta 1944 je opravljal funkcijo pravnega referenta pri SNOS, pozneje pri Narodni vladi LRS, proti koncu vojne pa so mu poverili vodenje štajerskega odseka Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. V tej funkciji je leta 1944 pripravil poročilo o ravnanju s pripadniki nemške narodnosti po koncu vojne in v njem zastopal stališče, da bi morali za kazniva dejanja pripadnikov okupatorja in njegovih sodelavcev izvesti kazenske postopke in ugotoviti njihovo individualno krivdo. Toda kljub pripadnosti narodnoosvobodilnemu gibanju, ki mu je dal na razpolago vse svoje strokovno znanje in moči, so se razmere v pozni pomladi 1947 za Rosino drastično spremenile. Posebna Komisija za presojo pravice do opravljanja odvetništva pri Vladi LRS mu je odvetništvo odvzela. Rosina je pravico tako izgubil za več kot desetletje, namesto svojega primarnega poklica pa je bil prisiljen delovati drugje. Zamolčana je bila tudi njegova napredna predvojna politična dejavnost. Ker je anonimnost, v katero je bil Igor Rosina potisnjen po vojni, botrovala temu, da je javnosti ostal praktično nepoznan, in ker je njegova povojna usoda značilna za številne intelektualce, med katerimi je bilo nemalo pravnikov, se bodo raziskovalci na znanstvenem posvetu med drugim lotili naslednjih vprašanj: Kdo je bil Igor Rosina? Od kod je prihajal? Kaj je za njegovo življenjsko pot pomenila občutljivost za aktualna družbena in narodnopolitična vprašanja, ki jo je pokazal že v dvajsetih letih 20. stoletja in kakšen svetovni nazor je s svojim širokim političnim in publicističnim delovanjem izoblikoval v času med svetovnima vojnama? Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil odvetnik in da je izhajal iz rodbine uglednega pravnika in politika? Kako se je opredeljeval po letu 1941? Zakaj je prišel v navzkrižje z oblastjo in kako je naposled po koncu vojne živel in deloval? Vpogled v njegovo življenje in delo bodo raziskovalci skušali kar najbolj vpeti v kontekst časa in prostora in ju osvetliti s podobnimi usodami njegovih kolegov. Odvetnika in politika bodo najprej predstavili v okviru njegove družine, zlasti očeta, odvetnika in deželnozborskega poslanca dr. Frana Rosine, nato pa mu bodo sledili skozi spremenljive politične razmere prve jugoslovanske države, druge svetovne vojne, pa vse v povojna leta.

    • Vsi metapodatki
      • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37485
      • dcterms:title
        • Odvetnik in oblast
        • dr. Igor Rosina (1900-1969)
        • Znanstveni posvet na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
        • Ljubljana, 10.11.2016
      • dcterms:subject
        • 20. stoletje
        • 20th century
      • dcterms:description
        • »Umrl je nekdanji športni delavec«, so besede, ki so dr. Igorja Rosino pospremile v slovenskem dnevniku Večer ob njegovi smrti leta 1969. Igor Rosina je bil resda tudi član sokolske organizacije, ki je bila tudi športna organizacija, vendar pa lakoničnost zapisa in relativna nevtralnost edine izpostavljene dejavnosti zamolči marsikaj, kar je bilo v njegovem življenju in delu res pomembnega. Bralcu se je tako vtisnila misel, da je bil Igor Rosina eden od prizadevnih slovenskih športnih delavcev in nič več. Oznaka »športni delavec« je namreč njegovo podobo zamejila le na dejavnost, ki je skorajda po definiciji nepristranska, nepolitična in zmeraj ter povsod naklonjeno sprejeta. Toda Rosina seveda ni bil prisoten zgolj na področju telesne kulture. Predvsem je bil pred drugo svetovno vojno dolga leta vidno družbeno in politično angažiran intelektualec, ob tem pa seveda odvetnik, dejaven tudi v strokovnem tisku, in zvest svojemu poklicnemu poslanstvu. Med kolegi je bil cenjen, kar se je takoj po koncu druge svetovne vojne pokazalo tudi tako, da je pod vodstvom posebnega delegata Ministrstva za pravosodje pri Odvetniški zbornici kot eden od t. i. zaupnikov pomagal pri vzpostavljanju odvetništva v Mariboru. Prav Odvetniška zbornica se ga je ob njegovi smrti z osmrtnico tudi dostojno spomnila v časopisu Delo. Dr. Igor Rosina se je po kapitulaciji Italije leta 1943 pridružil partizanom. Od leta 1944 je opravljal funkcijo pravnega referenta pri SNOS, pozneje pri Narodni vladi LRS, proti koncu vojne pa so mu poverili vodenje štajerskega odseka Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. V tej funkciji je leta 1944 pripravil poročilo o ravnanju s pripadniki nemške narodnosti po koncu vojne in v njem zastopal stališče, da bi morali za kazniva dejanja pripadnikov okupatorja in njegovih sodelavcev izvesti kazenske postopke in ugotoviti njihovo individualno krivdo. Toda kljub pripadnosti narodnoosvobodilnemu gibanju, ki mu je dal na razpolago vse svoje strokovno znanje in moči, so se razmere v pozni pomladi 1947 za Rosino drastično spremenile. Posebna Komisija za presojo pravice do opravljanja odvetništva pri Vladi LRS mu je odvetništvo odvzela. Rosina je pravico tako izgubil za več kot desetletje, namesto svojega primarnega poklica pa je bil prisiljen delovati drugje. Zamolčana je bila tudi njegova napredna predvojna politična dejavnost. Ker je anonimnost, v katero je bil Igor Rosina potisnjen po vojni, botrovala temu, da je javnosti ostal praktično nepoznan, in ker je njegova povojna usoda značilna za številne intelektualce, med katerimi je bilo nemalo pravnikov, se bodo raziskovalci na znanstvenem posvetu med drugim lotili naslednjih vprašanj: Kdo je bil Igor Rosina? Od kod je prihajal? Kaj je za njegovo življenjsko pot pomenila občutljivost za aktualna družbena in narodnopolitična vprašanja, ki jo je pokazal že v dvajsetih letih 20. stoletja in kakšen svetovni nazor je s svojim širokim političnim in publicističnim delovanjem izoblikoval v času med svetovnima vojnama? Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil odvetnik in da je izhajal iz rodbine uglednega pravnika in politika? Kako se je opredeljeval po letu 1941? Zakaj je prišel v navzkrižje z oblastjo in kako je naposled po koncu vojne živel in deloval? Vpogled v njegovo življenje in delo bodo raziskovalci skušali kar najbolj vpeti v kontekst časa in prostora in ju osvetliti s podobnimi usodami njegovih kolegov. Odvetnika in politika bodo najprej predstavili v okviru njegove družine, zlasti očeta, odvetnika in deželnozborskega poslanca dr. Frana Rosine, nato pa mu bodo sledili skozi spremenljive politične razmere prve jugoslovanske države, druge svetovne vojne, pa vse v povojna leta.
      • dcterms:publisher
        • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
        • Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • dcterms:contributor
        • Filip Čuček
        • Jure Gašparič
        • Katja Škrubej
      • dcterms:date
        • 2016-11-10
      • dcterms:type
        • Moving Image
      • dcterms:language
        • slv
      • dcterms:hasPart