Prispevek temelji na političnih pomenih fantomskih meja, ki se nenehno brišejo in premikajo ter na predstavah o migraciji v spreminjajoči se geografiji in nenehnem fenomenološkem razvoju, podvrženem "kulturni mumifikaciji" (Bhabha), družbeni poroznosti, nenehni agoniji in izbrisu predhodne kulture v balkanskem migracijskem sindromu. Po razpadu nekdanje jugoslovanske konfederacije in nasilnem oblikovanju meja smo priča obuditvi "izmuzljivih" kulturnih mejnosti, ki jih predstavljajo umetniki kot izseljeni obmejni prebivalci. Izbruh vojn v nekdanji Jugoslaviji je povzročil nastanek novih meja, "iznajdevanje tradicije" (Hobsbawm), brezciljno razseljevanje, premike in potovanja ter nostalgijo po izgubljenem prostoru, ki jo je spodbudilo politično razbitje Jugoslavije. Popotnik, ki išče dom, mi še vedno pomeni izziv pri raziskovanju. V prestavitvi se bom osredotočila na srbsko umetnico Tanjo Ostojić, ki se je med vojno izselila v Berlin in ki razgrajuje, naseljuje, premešča, iznajdeva ter postavlja pod vprašaj nevidne mejnosti. Obravnavam njena umetniška dela o mejah iz niza Crossing Borders (tj. Looking for a Husband with an EU passport, Waiting for a Visa, Illegal Border Crossing – najnovejše delo je v bistvu projekt, ki bolje predstavlja dediščino upravnih meja in pojem fantomske meje). Meje so opredeljene kot liminalni prostori, jaz pa se ukvarjam z naslednjim vprašanjem: je res tako pomembno zarisovati ločnice, karte in zemljevide, ko pa je svet postal kulturno liminalen, pretočen, "kreoliziran" (Hannerz)? Predstavila bom ugotovitve iz pogovorov z italijansko-slovenskim novinarjem dr. Stefanom Luso in hrvaško pisateljico iz Istre Slavenko Drakulić, pri čemer se bom oprla na premeščanje oblik pripadnosti in samoopredelitve, ki razkrivajo medsebojna razmerja procesov kulturne mutacije od skupnega prostorskega spomina do kolektivne kulturne amnezije, iznajdevanja preteklosti in poustvarjanja prihodnosti v prehodnih privatizacijskih procesih, ki povzročajo izgubo kulturnega spomina nekdanje Jugoslavije. Moj cilj je ponovno razmisliti o medsebojno povezanih pomenih kartiranja v mejnih prostorih, ki so postali marginalizirani, izločeni, diasporni, hkrati pa središče in jedro ustvarjalnosti, kognitivne anksioznosti, gibanj, ki ustvarjajo različne identitete, ter nepredvidljivih smeri.