Reke so naravnogeografska ločnica, ki zaradi prestavljanja rečnih strug otežujejo trajno administrativno razmejitev, še posebej v ravninskih območjih, kjer reke pogosto poplavljajo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je nekoč notranja (manj pomembna) meja med Slovenijo in Hrvaško postala pomembna meddržavne meja, katere dobre dve petini poteka ravno po rekah (Drava, Sotla, Kolpa, Dragonja itd.). Z uporabo zgodovinskega (jožefinski vojaški zemljevid in franciscejski kataster) in sodobnega kartografskega gradiva ter natančnega digitalnega modela reliefa, smo analizirali dinamiko spreminjanja rečnega toka več režimsko in hidrogeografsko različnih slovenskih mejnih rek, ter izdelali zemljevide spreminjanja teh vodotokov v zadnjih dveh stoletjih. Skladno s časovno analizo premikanja strug, podajamo omejitve za določanje mej na rekah, ki izvirajo iz naravnogeografskih razmer, katere v političnih odločitvah pogosto ostajajo spregledane. Čeprav so spremembe pri manjših vodotokih manjšega velikostnega reda, se ob izjemnih dogodkih (na primer poplave) tudi pri teh struge premikajo. Ravno zaradi premikanja strug pa reke zlasti v ravninskih območjih niso najbolj primerne za politično razmejevaje.