logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Accepting the Border, Choosing the Border: Štrigova and Razkrižje Microregion 1910-1953


Avtor(ji):Stipica Grgić
Soavtor(ji):Marko Zajc, Jernej Kosi, Zdenko Čepič, Neja Blaj Hribar, Jure Gašparič
Leto:2016
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Stipica Grgić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Ime:Konferenca Meje.pdf
Velikost:1.65MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Po padcu mogočne stare Avstro-Ogrske so bile zarisane nove meje. Nekatere od njih so bile državne, nekatere pa zgolj meje med različnimi lokalnimi in regionalnimi upravnimi enotami, ki so postale del nove enotne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije. Meja, ki je delila pokrajine, v katerih je bilo večinsko prebivalstvo hrvaško ali slovensko, je večinoma sledila prejšnjim mejam med spodnjeavstrijskimi deželami ter avtonomno Kraljevino Hrvaško in Slavonijo. Vendar pa v Medžimurju in Prekmurju, ki sta bila prej del Zalske in Železne županije, do ustanovitve skupne jugoslovanske države ni bilo jasne nacionalne in politične delitve med Slovenci in Hrvati. Po njuni vključitvi v Kraljevino Jugoslavijo sta se slovensko in hrvaško upravno središče začela potegovati za to ozemlje. V naslednjih nekaj desetletjih se je severozahodni del Medžimurja, na katerega očitno še niso vplivali procesi slovensko-hrvaške nacionalne diferenciacije, izkazal za zlasti sporno ozemlje. Prispevek opisuje, kako so prebivalci mikroregije Štrigova in Razkrižje, ki je danes razdeljena med sodobni Hrvaško in Slovenijo, sprejemali spreminjanje meja in identitete. Opazimo lahko, da so imele različne spremembe političnih, pokrajinskih in občinskih meja v prvi polovici 20. stoletja velik in raznolik vpliv na to območje. Spremembe upravnih in nacionalnih mejnih črt v tej mikroregiji so bile pogoste, velik del lokalnega prebivalstva pa je imel pogosto občutek, da so jih večinoma vsilila politična središča, zato jih niso sprejeli za svoje. Na koncu ugotavljamo, kako je lokalno prebivalstvo opredelilo mejo in kaj je vplivalo na njihovo mnenje glede tega, na kateri strani meje bi raje delali, živeli in uporabljali različne storitve.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37243
    • naslov
      • Accepting the Border, Choosing the Border: Štrigova and Razkrižje Microregion 1910-1953
      • Sprejemanje meje, izbiranje meje: mikroregija Štrigova in Razkrižje 1910–1953
    • ustvarjalec
      • Stipica Grgić
    • soavtor
      • Marko Zajc
      • Jernej Kosi
      • Zdenko Čepič
      • Neja Blaj Hribar
      • Jure Gašparič
    • predmet
      • meje
      • izbiranje mej
      • Štrigova
      • Razkrižje
      • 1910–1953
      • Choosing the Border
      • borders
      • Štrigova
      • Razkrižje
      • 1910–1953
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • datum
      • 2016
      • 24. 11. 2016 - 24. 11. 2016
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd