logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Predavanja

Prepovedane in nezaželene besede

Ljubljana, 23.03.2016

Avtor(ji):Aleš Gabrič
Soavtor(ji):Andrej Nared (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleš Gabrič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis
Predavatelj bo predstavil dvoje cenzurnih načinov izločanja politično neprimernih in nezaželenih del iz slovenske kulturne scene po komunističnem prevzemu oblasti letu 1945. Prvi je bil obračun s starim, suspenzivna cenzura v obliki izdelave seznama prepovedanih knjig iz prvih povojnih mesecev. Zamisli iz zadnjih let vojne so se, kot drugod po Evropi, omejevale bolj na propagandno fašistično in nacistično literaturo, a so bila nato na seznam po vojni uvrščena tudi leposlovna in znanstvena dela ljudi, ki jih je nova oblast ocenjevala kot svoje politične nasprotnike. Kot drugi način bo predstavljena preventivna cenzura, vzpostavitev sistema nadzora nad založniško dejavnostjo, ki je onemogočal izdajo literature, ki so jo komunistični ideologi označili kot nezaželeno, protidržavno. Kljub temu, da uradnih prepovedi v Sloveniji natisnjenih literarnih del ni bilo, nekateri naslovi, ki so jih pripravljala uredništva, niso prišla med bralstvo. Omenjenih bo tudi nekaj za natis že pripravljenih naslovov, ki so bila po političnih intervencijah umaknjena iz izdajateljskih načrtov. Aleš Gabrič je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, usmerjen predvsem v proučevanje novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine, zlasti razvoja šolstva, delovanja znanstvenih in umetniških ustanov, odnosa politike do kulture ali do posameznih kulturnih ustvarjalcev. Je izredni profesor in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava zgodovino slovenske kulture. Je avtor več kot 100 znanstvenih člankov ali delov znanstvenih monografij in soavtor šolskih učbenikov. Napisal je več monografij, med ostalimi Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952 (Ljubljana 1991), Socialistična kulturna revolucija : slovenska kulturna politika 1953-1962 (Ljubljana 1995), Šolska reforma 1953-1963 (Ljubljana 2006) in Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (Ljubljana 2009). Kot soavtor je prispeval obsežna poglavja za deli Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992 (Ljubljana 2005) in Slovenski zgodovinski atlas (Ljubljana 2011).
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/35194
    • naslov
      • Prepovedane in nezaželene besede
      • Ljubljana, 23.03.2016
    • ustvarjalec
      • Aleš Gabrič
    • soavtor
      • Andrej Nared (mod.)
    • predmet
      • cenzura
      • Jugoslavija
      • censorship
      • Yugoslavia
    • opis
      • Predavatelj bo predstavil dvoje cenzurnih načinov izločanja politično neprimernih in nezaželenih del iz slovenske kulturne scene po komunističnem prevzemu oblasti letu 1945. Prvi je bil obračun s starim, suspenzivna cenzura v obliki izdelave seznama prepovedanih knjig iz prvih povojnih mesecev. Zamisli iz zadnjih let vojne so se, kot drugod po Evropi, omejevale bolj na propagandno fašistično in nacistično literaturo, a so bila nato na seznam po vojni uvrščena tudi leposlovna in znanstvena dela ljudi, ki jih je nova oblast ocenjevala kot svoje politične nasprotnike. Kot drugi način bo predstavljena preventivna cenzura, vzpostavitev sistema nadzora nad založniško dejavnostjo, ki je onemogočal izdajo literature, ki so jo komunistični ideologi označili kot nezaželeno, protidržavno. Kljub temu, da uradnih prepovedi v Sloveniji natisnjenih literarnih del ni bilo, nekateri naslovi, ki so jih pripravljala uredništva, niso prišla med bralstvo. Omenjenih bo tudi nekaj za natis že pripravljenih naslovov, ki so bila po političnih intervencijah umaknjena iz izdajateljskih načrtov. Aleš Gabrič je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, usmerjen predvsem v proučevanje novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine, zlasti razvoja šolstva, delovanja znanstvenih in umetniških ustanov, odnosa politike do kulture ali do posameznih kulturnih ustvarjalcev. Je izredni profesor in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava zgodovino slovenske kulture. Je avtor več kot 100 znanstvenih člankov ali delov znanstvenih monografij in soavtor šolskih učbenikov. Napisal je več monografij, med ostalimi Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952 (Ljubljana 1991), Socialistična kulturna revolucija : slovenska kulturna politika 1953-1962 (Ljubljana 1995), Šolska reforma 1953-1963 (Ljubljana 2006) in Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (Ljubljana 2009). Kot soavtor je prispeval obsežna poglavja za deli Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992 (Ljubljana 2005) in Slovenski zgodovinski atlas (Ljubljana 2011).
    • založnik
      • Arhiv Republike Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2016
      • 23. 03. 2016
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd