Pogovor ob knjigi dr. Matevža Koširja Zgodovina prostozidarstvo na Slovenskem.

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes inzajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močnorazširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali članiprostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburškimonarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskihprovinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19.stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekajvnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletjaje bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale ložetudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobjeprve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovnekonference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskemparketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italijev prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo inKraljevino SHS. V Kraljevini je gibanje med letoma 1918 in 1935 doživljalo svoj vzpon.Na Slovenskem je bil politični vpliv gibanja manjši, aktivno pa je bilo pri nekaterihkulturnih projektih (gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice). Med drugo svetovnovojno je bilo prepovedano, preganjano, posamezniki so bili udeleženi na strani odpora,delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske v domovini (četniki) oziroma britanskeobveščevalne službe. Kljub temu se je po vojni znašlo na črni listi. Zaradi številnihdiplomatskih povezav se je njegovega pomena zavedala tudi nova komunistična oblast, kije sicer po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prekposameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando tudimed prostozidarskimi krogi v tujini. Na drugi strani so se ob podpori družineKarađorđević in angleške kraljevske hiše povezali jugoslovanski prostozidarji vemigraciji. Vpliv mednarodnih prostozidarskih krogov je bil opazen tudi, ko se jeodločalo o usodi Trsta. Monografija se zaključuje z oživitvijo gibanja tik pred razpadomsocialistične Jugoslavije in obnovo delovanja lož v Sloveniji do ustanovitve Velike LožeSlovenije leta 1999. A to je le (zunanji) del zgodovine gibanja, drugi se skriva vvzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje pričujočamonografija. Besedilo temelji na izvirnih arhivskih dokumentih, številni so uporabljeniin objavljeni prvič. Vsestransko osvetljeno gibanje nam tudi z raznovrstnim slikovnimgradivom in biografijami vidnejših prostozidarjev postaja razumljivejše in ne več takoskrivnostno, kot je v preteklosti želelo biti.