V 2. polovici 19. stoletja Slovenci nismo imeli svoje pristojnosti in zelo malo možnosti za oblikovanje koncepta slovenske nacionalne vzgoje znotraj avstrijskega šolstva. To spoznamo iz predpisanih predmetnikov in učnih načrtov za srednje šole. Na teh, kot smo ugotovili, so imeli največjo vlogo pri oblikovanju koncepta slovenske nacionalne vzgoje prav zavedni slovenski učitelji, ki so znali uporabiti vsebine predmetov tudi za širjenje znanj iz slovenske zgodovine, kulture, umetnosti in pomena slovenskega jezika. S tem so lahko bolj razvijali kulturno nacionalno identiteto kot politično, kajti cilji in vsebine predmetov niso imeli posebnih poudarkov na politiki, še najmanj na politiki slovenskih dežel. Znanja o tem so lahko dijaki dobili vzporedno s spoznanji političnega razvoja Avstrije prav pri pouku geografije in zgodovine, sploh če ga je vodil zavedni slovenski učitelj.