Naloge pouka zgodovine, ki jih lahko razberemo iz splošnih ciljev v učnih načrtih za gimnazije od leta 1849 dalje so se vedno prilagajale vsakokratnim zgodovinskim danostim in okoliščinam ter odražale stopnjo razvoja zgodovinske vede in didaktike pouka zgodovine. V ospredju je bilo izobraževanje in vzgajanje v lojalne državljane ter znanje in razumevanje pomembnih zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov. Sodobni pouk spodbuja tudi razvijanje kritičnega mišljenja, ki omogoča lastno presojo in samostojne odločitve izobraževanje za nenasilje in proti predsodkom, za samostojnost, objektivnost, učenje za strpnost in spoštovanje človekovih pravic. Z multiperspektivnim pristopom pri pouku zgodovine se omogoča izogibanje politizaciji in enostranski ideološki indoktrinaciji učencev, ki jo lahko razberemo iz splošnih ciljev v učnih načrtih za zgodovino v gimnaziji v obdobju zadnjih dvesto let.