Če bi merili pomembnost nekega pojava ali procesa po tem, koliko je bil le-ta v središču zanimanja historiografije, potem bi pričujoči prispevek lahko celo umanjkal, čeprav po drugi ne gre spregledati dejstva, da je prof. dr. Marta Verginella pridobila temeljni projekt Ženske in 1. svetovna vojna. V vidika obravnave 1. svetovne vojne, ne zgolj v slovenskih, temveč tudi evropskih dimenzijah, velja poudariti, da je bilo to največkrat ukleščeno v nacionalne okvirje in »tradicionalna« razmerja med vojaškim in civilnim, zanemarjen je ostal vidik manjših ali večjih skupnosti, oziroma tistih skupin prebivalstva, ki so ostali na t.i. domači fronti. Vlogo in položaj žensk je 1. svetovna vojna temeljito spremenila, vendar je šlo kljub vsemu predvsem za začasno spremembo ter vsekakor za sprožilec dolgotrajnejših sprememb, ki so se zgodile v povojnem času. Prva svetovna vojna je povzročila temeljite obrate v družinskih razmerjih, na eni strani so ženske v družbeni strukturi postajale bolj vidne, na drug strani so se moški v masovni vojni kot posamezniki izgubili. Z uvedbo vojaške obveznosti je v avstrijski družbi obveljal koncept, po katerem so moški branili državo, ženske pa so jo podpirale v domačem okolju. Ta delitev dela odraža tudi delitev front, kot jih je oblikovala prva svetovna vojna. Tako kot je bilo potrebno mobilizirati vojake za bojišče, je bilo na notranji fronti potrebno mobilizirati preostale prebivalce, predvsem ženske in otroke za »vojno službo za fronto«, ki bo skrbela za gospodarsko oskrbo v notranjosti države. Prva svetovna vojna predstavlja tudi v javni podobi obdobje, ko je ženska izstopila iz domačega okolja in prevzela nase bremena, ki so tradicionalno pripadala moškim. Toda medvojno žensko delo je bilo razumljeno predvsem kot nadomestek moškega. V prispevku bodo tako predstavljene predvsem vloge žensk v vojnem gospodarstvu, tudi v duhu poziva »Avstrijskim ženskam« v dunajskem tisku k »izpolnjevanju službe v vojnem času«, po katerem bodo ženska enotnost, ženska energija in žensko delo ključni za preživetje Avstrije. Prav vloge povezane z zaposlovanjem žensk so tudi najpogosteje pripisane ženskam v prvi svetovni vojni. Predstavljene bodo razmere zaposlovanja, temeljne panoge, tako tradicionalne kot prevzete, v katerih so zaposlovalo ženske, pogoji dela in urniki, izpostavljeni primeri dela v oborožitveni industriji in s tem povezanimi delovnimi nesrečami. Z nadaljevanjem vojne so morali zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlovati ženske tudi v državnih službah, ki so zahtevale višjo tehnično usposobljenost osebja, celo na pošti, kjer so ženske povsem izpodrinile moške, pri čemer pa je potrebno poudariti dejstvo, da je med vojno prevzeto delovno mesto nosilo pridevnik “žensko”, zato, da bi si po vojni “zagotovili” povratek v »normalno« stanje oziroma se prepričali, da se svet ni spremenil in so meje med spoloma ostale, čeprav je neovrgljivo dejstvo, da so prav na področju dela zaradi velikega napredka tehnologije, ki ga je sprožila vojna vnema, ženske postale agent modernizacije.