Z ločitvijo delovnega in družinskega življenja je meščanska družina 19. stoletja izgubila odločilno funkcijo produkcijske sfere in postala območje reprodukcije in razvedrila, oddiha in počitka družine. Svet dela se je /bolj ali manj/ prestavil iz območja »med domačimi štirimi stenami«, vsaj kar se tiče neposrednega horizonta žena in otrok. Dom je postal varno zavetje meščanske družine, znotraj katere je prišlo tudi do delitve vlog oz. nalog. Meščanskim moškim je bilo dodeljeno od družine oddaljeno delovanje v poklicni (javni) sferi, meščanskim ženskam pa je bila glede na »prirojene karakteristike po spolu« dodeljena družinska sfera. Pripadal jim je torej »paradiž« meščanskega stanovanja. Za razliko od meščanskih moških se jim ni bilo treba ubadati z »napornimi« zadevami poklicnega sveta in meščanske javnosti. Zožitev delokroga žensk na dejavnost »gospodinje in gospodarice« se /povsem običajno/ ves čas dolgega stoletja meščanstva ni prikazovala kot problem. Nasprotno. Temu njenemu položaju so dajali še posebno priznanje in pomen, češ, da ženska deluje v družini, za družino in da zanjo žrtvuje vse najboljše. Meščanski zagovorniki ideala družine so zagotavljali, da je kraljestvo meščanske žene /in matere/ gospodinjstvo, poklic gospodinje, ki je sicer na videz ozko omejen, pa naj bi v resnici obsegal veliko in zelo razraslo področje. V dobi bidermajerja je bila kljub delitvi produkcijske in bivanjske sfere povezava s hišnim delom še vedno zelo ozka. Ravno v tem času se je spet izoblikoval močan zgled pridne, prijazne, vedno mirno delujoče gospodinje, ki ima veliko otrok. Ta vzor se je nato za dolgo zasidral v družbeno zavest. Za večino meščanskih žensk bidermajerja je povsem samoumevno, da niso imele niti možnosti, da bi pomislile na poklicno delo zunaj doma, (kvečjemu na sprejem šolarjev in dijakov, kar je izpričano npr. za Ljubljano). A sprejem gojencev je za meščansko žensko pomenil nadaljnjo obremenitev in »zahteval« še bolj pridno gospodinjo. V časopisju predmarčne dobe so knjigotržci ponujali tudi razne priročnike in nasvete za mlade (neizkušene) gospodinje, ki niso propagirali samo vse teme lišpanja in mode, temveč so svetovali tudi samostojno izdelovanje klobukov, lišpa, čepic, ovratnikov, trakov, modrcov, rokavic, lasnic. Dalje so svetovali urejanje pričesk in okusno oblačenje, ustrezno vsem telesnim in moralnim zapovedim. Poleg zanesljivih veščin toalete in okusne ter funkcionalne opreme in razporeditve stanovanjskih prostorov so bili, kar se tiče dela, pomembni tudi nasveti za gospodinjenje, pogostitev, sprejem in razvedrilo gostov. Ne nazadnje so poudarjali tudi modro in osrečevalno vedenje do moža, otrok in služinčadi. Omenjene koristne nasvete bomo seveda tudi praktično primerjali z redkimi ohranjenimi ego dokumenti.