V pričujoči diplomski nalogi predstavim delovanje širšemu občinstvu le malo znanega slovenskega političnega emigranta Bogumila Vošnjaka tekom prve svetovne vojne, ko se je kot član t. i. Jugoslovanskega odbora v državah antante zavzemal za realizacijo jugoslovanske ideje, ki je predvidela združitev slovenskih, hrvaških in srbskih ozemelj avstroogrske monarhije s Kraljevino Srbijo. Kot eden redkih slovenskih članov te organizacije je bil mogoče najprodornejši in najvidnejši zagovornik vključitve Slovencev v vsakršno rešitev jugoslovanskega vprašanja. S številnimi nastopi, z mnogimi osebnimi stiki z različnimi krojilci evropskega in ameriškega javnega mnenja ter državnih politik in nemalo odmevnimi članki ter monografijami je nedvomno prispeval k prepoznavnosti Slovencev v svetu. Kot zastopnik slovenskih interesov je opravil tudi pomembno vlogo tekom t. i. krfske konference 1917 in bil eden od avtorjev na njej sprejete krfske deklaracije, s čimer je pomembno prispeval k oblikovanju temeljnih potez skupnega državnega življenja v kasnejši jugoslovanski državi. Pot ga je vodila tudi v Združene države Amerike, kjer je ob neutrudnem delu med izseljenci in stalnih poskusih vplivanja na ameriško državno politiko v prid tako širših jugoslovanskih kot bolj specifično slovenskih interesov dočakal konec vojne in izpolnitev svoje velike želje, razpada stare habsburške monarhije in stvaritev nove države, v kateri so lahko Slovenci končno uresničili svoje narodne težnje.